Prepoved družbenih omrežij za mlade tudi v Sloveniji?

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo se zavedajo številnih izzivov, ki jih prinaša uporaba družbenih omrežij, zlasti za mlajše generacije zato podpirajo potrebo po uvedbi starostne meje na ravni EU. Preverjanje starosti uporabnikov ni le zadeva družbenih omrežij, temveč tudi jasnejša opredelitev odgovornosti ponudnikov športnih stav, iger na srečo in (pol)pornografskih vsebin, saj te trenutno niso jasno opredeljene, poudarjajo.

Na ministrstvu poudarjajo, da je pri zaščiti otrok in mladostnikov ključen celovit pristop, ki združuje osveščanje, izobraževanje in krepitev digitalnih kompetenc, kot tudi določene tehnične rešitve, ki omogočajo starševski nadzor ter sistemsko omejitev dostopa do določenih vsebin za mlajše uporabnike na podlagi digitalne identitete. V Sloveniji so že nekaj let v teku različne osveščevalne kampanje, ki uporabnike, predvsem otroke in starše, opozarjajo na nevarnosti in odgovorno uporabo interneta, vendar pa bodo potrebni tudi tehnični ukrepi omejevanja digitalnih vsebin najmlajšim.

Spomnilli so, da je Slovenija na zasedanju Sveta EU za telekomunikacije v Luksemburgu podprla pobudo Španije za okrepitev zaščite mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami in spletnimi tveganji. Pobudo Španije so poleg Slovenije podprli Ciper, Danska, Francija, Grčija, Avstrija, Hrvaška, Italija ter Slovaška. Pobuda med drugim predlaga uvedbo enotne evropske digitalne polnoletnosti za dostop do družbenih medijev, učinkovito preverjanje starosti uporabnikov in oblikovanje regulativnega okvira z obveznimi tehničnimi standardi za razvoj varnih, otrokom prijaznih digitalnih platform. Slovenija se je skupaj z Dansko in Ciprom pridružila kot podpisnica predloga za skupni regulativni okvir EU, ki od mladoletnikov zahteva, da za dostop do nekaterih platform, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, pridobijo soglasje staršev – pobudo, ki jo vodi Grčija in podpirata Francija in Španija.

Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je 10. oktobra 2025 na neformalnem srečanju ministrov na Danskem podpisala Jutlandsko deklaracijo ter s tem podprla njene cilje, med katerimi so zaščita mladoletnikov pred zasvojenostjo, škodljivo vsebino in manipulativnimi oblikami spletnega okolja.

Na vabilo francoske ministrica za umetno inteligenco, Anne Le Hénanff se je ministrica 18. novembra 2025 okviru vrha Summit on European Digital Sovereignty v Berlinu udeležila srečanja na temo digitalne polnoletnosti in varnosti mladostnikov na spletu.

Ministrica Klampferjeva je podprla pobudo za vzpostavitev enotne evropske pravne in tehnične rešitve. Ta bi temeljila na uporabi evropske digitalne identitetne denarnice (EUDI Wallet) kot zanesljivega orodja za preverjanje starosti uporabnikov družbenih omrežij in drugih spletnih storitev. Poleg Slovenije so na srečanju sodelovali tudi Ciper, Danska, Grčija, Irska in Španija.

Kot poudarjajo na ministrstvu, menijo, da bi morala biti najnižja starost za uporabo družbenih omrežij 16 let: "Starostna omejitev, ki jo predlagamo, temelji na znanstvenih ugotovitvah glede razvoja možganov otrok in mladostnikov. Raziskave namreč kažejo, da so najslabša leta (z največ negativnimi učinki) za uporabo družbenih omrežij med 11. in 13. letom za dekleta ter med 14. in 15. letom za fante. Pri tem je nezanemarljivo tudi dejstvo, da nekatera podjetja, ki so lastniki družbenih omrežij, načrtno zaposlujejo nevroznanstvenike in druge vedenjske strokovnjake za aktivno razvijanje orodij (npr. všečki, neskončno pomikanje itd.), ki pritegnejo in zasvojijo mlade uporabnike."

Poudarjajo pomen interoperabilnih rešitev na ravni EU, zlasti uporabe evropske digitalne identitete (EU Digital Identity Wallet) oz. (EU Age Verification Solution) kot zaupanja vrednega orodja. "Namen tega orodja je, da bo mladoletnike zaščitilo pred neprimernimi vsebinami in stiki in onemogočilo profiliranje. Ključno je, da v primeru mladostnikov ne izda identitete posameznika, ampak bo samo preverjalo polnoletnost in na podlagi tega dodelilo način dostopa," pojasnjujejo.

Ali bi podprli omejitev, smo povprašali slovenske parlamentarne stranke. V SD pravijo, da stališča o omejevanju dostopa do socialnih omrežij mlajšim od 16 let ne morejo zožiti na preprosto 'za' ali 'proti': "Prepričani smo, da mora biti prvi korak vedno izobraževanje, tako mladih kot staršev in skrbnikov, o varni, odgovorni in zmerni uporabi socialnih omrežij. Le z razumevanjem tveganj in odgovornim ravnanjem lahko dolgoročno okrepimo digitalne kompetence otrok in mladostnikov." 

Hkrati pa poudarjajo, da ne moremo prezreti zaskrbljujočih trendov, ki kažejo na možne negativne vplive pretirane uporabe družbenih platform na kognitivne sposobnosti mladih: "Če se bodo ti trendi v prihodnje poslabšali ali ostali nespremenjeni, bo potreben resen in strokoven razmislek tudi o dodatnih ukrepih, vključno z morebitnim starostnim omejevanjem dostopa. Naš pristop je zato postopen in odgovoren: najprej preventiva in izobraževanje, nato, če bo to terjala situacija, tudi razprava o regulaciji, ki bi bila v največjo korist otrok in mladostnikov."

V Levici odgovarjajo, da s pozornostjo spremljajo uveljavitev avstralske prepovedi in da ukrep izhaja iz realnega problema - izjemne izpostavljenosti otrok tveganjem na spletu, od škode za kognitivni razvoj in samopodobo do zasvoljivosti, spornih vsebin in posegov v zasebnost. 

"V Levici smo se pripravljeni pogovarjati o uveljavitvi tovrstnih ukrepov v Sloveniji. Pred uvedbo kakršnihkoli prepovedi dostopa do digitalnih tehnologij ali storitev je nujna široka javna razprava o tem, katere težave želimo reševati in s katerimi ukrepi," so dodali. 

V Sloveniji se glede starostnih omejitev za uporabo družbenih omrežij trenutno uporabljajo določbe GDPR in Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki urejata, pod kakšnimi pogoji lahko mladoletniki dajejo privolitev za obdelavo osebnih podatkov pri storitvah informacijske družbe. Po 8. členu ZVOP-2 lahko otrok samostojno privoli v uporabo takšnih storitev, če je star vsaj 15 let. Za mlajše od 15 let je potrebna privolitev starša ali skrbnika. Če posamezna platforma v svojih pogojih določi višjo starostno mejo, velja ta. Ponudniki storitev, vključno z družbenimi omrežji in orodji UI, lahko sami določijo tudi strožje starostne omejitve.