Dih jemajoči prizori: nove fotografije misije Artemis 2

Če so se astronavti Apolla 13 pred okoli pol stoletja oddaljeni strani Lune najbolj približali na slabih 407.000 kilometrov, pa je četverica astronavtov tokratne zgodovinske misije Artemis 2 naredila ne le enega, temveč več desettisoč korakov dlje. Od Lune so bili namreč oddaljeni le dobrih 6500 kilometrov.

Prelet je trajal sedem ur, med njim pa so astronavti ob svojem delu uživali tudi v neverjetnih pogledih na Lunino površje, ki jih človeško oko pred tem še ni videlo. Približno 21 odstotkov skrivnostne oddaljene oz. temne strani Lune je bilo takrat osvetljeno s Soncem, piše CNN.

Astronavti vesoljske agencije Nase Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in astronavt Kanadske vesoljske agencije Jeremy Hansen so pet ur oddelali v dveh izmenah in posneli približno 10.000 fotografij. Nekatere med njimi je Nasa zdaj delila tudi z javnostjo.

Med njimi so tudi nove fotografije Zemljinega zahoda - trenutki, preden naš planet zaide za Luno. Podoben prizor so leta 1968 že opazovali astronavti misije Apollo. Na Lunini površini so ob tem razločno vidni kraterji, na osvetljeni strani Zemlje pa se nad Avstralijo in Oceanijo vijejo oblaki. Temna stran je medtem zavita v noč.

Posadka misije Artemis 2 je bila še pred to vesoljsko odisejo posebej usposobljena za iskanje specifičnih značilnosti na Luni, vključno s starodavnimi tokovi lave in udarnimi kraterji. Med drugim so tako opazovali tudi Hertzsprungovo kotlino in kotlino Orientale, ki predstavlja enega najmlajših velikih udarnih kraterjev na tem naravnem satelitu. Kraterja Orientale pred misijo Artemis 2 človeške oči še niso videle.

Če si namesto kotline Orientale predstavljamo analogno uro, lahko na položaju desete ure opazimo dva majhna kraterja. Enega od njih so poimenovali Integrity, po svojem vesoljskem plovilu, drugega pa Carroll, po pokojni ženi poveljnika misije Reida Wisemana, ki je leta 2020 umrla zaradi raka.

Med poletom so astronavti spremljali tudi prav poseben sončni mrk. Ko je satelit zakril Sonce, so bili vidni deli sončne korone oziroma zunanje atmosfere Sonca, vključno s t. i. streamerji (ogromni, svetli, podolgovati žarki, ki se pojavijo med sončnim mrkom).

Popoln mrk je za astronavte trajal skoraj eno uro, medtem ko popoln mrk na Zemlji običajno traja le nekaj minut. Med njim so lahko astronavti videli tudi planete, kot so Mars, Venera in Saturn, pa tudi zvezde in Zemljin sij.

"Dobro smo se pripravili in cenimo čisto vsakega med vami. Takšne stvari naredimo najbolje prav takrat, ko se združimo skupaj in delamo kot ekipa. Vsi ste se odlično odrezali. Hvala, ker ste nam dali to priložnost," je dejal Wiseman.

Znanstvenica, ki v misiji sodeluje z Zemlje, dr. Kelsey Young, pa je poudarila, da so se z zadnjo misijo veliko naučili in z njo navdihnili celotno skupnost lunarnih znanstvenikov in ves svet.

Fotografije bodo znanstvenikom pomagale bolje razumeti Luno in njen izvor, ob tem pa bodo s pomočjo informacij, ki so jih pridobili skozi zadnjo misijo, postavili tudi temelje za prihodnje misije, ki bodo človeštvo vrnile na Lunino površje.