Če so se astronavti Apolla 13 pred okoli pol stoletja oddaljeni strani Lune najbolj približali na slabih 407.000 kilometrov, pa je četverica astronavtov tokratne zgodovinske misije Artemis 2 naredila ne le enega, temveč več desettisoč korakov dlje. Od Lune so bili namreč oddaljeni le dobrih 6500 kilometrov.
Prelet je trajal sedem ur, med njim pa so astronavti ob svojem delu uživali tudi v neverjetnih pogledih na Lunino površje, ki jih človeško oko pred tem še ni videlo. Približno 21 odstotkov skrivnostne oddaljene oz. temne strani Lune je bilo takrat osvetljeno s Soncem, piše CNN.
Astronavti vesoljske agencije Nase Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in astronavt Kanadske vesoljske agencije Jeremy Hansen so pet ur oddelali v dveh izmenah in posneli približno 10.000 fotografij. Nekatere med njimi je Nasa zdaj delila tudi z javnostjo.
Med njimi so tudi nove fotografije Zemljinega zahoda - trenutki, preden naš planet zaide za Luno. Podoben prizor so leta 1968 že opazovali astronavti misije Apollo. Na Lunini površini so ob tem razločno vidni kraterji, na osvetljeni strani Zemlje pa se nad Avstralijo in Oceanijo vijejo oblaki. Temna stran je medtem zavita v noč.
Posadka misije Artemis 2 je bila še pred to vesoljsko odisejo posebej usposobljena za iskanje specifičnih značilnosti na Luni, vključno s starodavnimi tokovi lave in udarnimi kraterji. Med drugim so tako opazovali tudi Hertzsprungovo kotlino in kotlino Orientale, ki predstavlja enega najmlajših velikih udarnih kraterjev na tem naravnem satelitu. Kraterja Orientale pred misijo Artemis 2 človeške oči še niso videle.
Če si namesto kotline Orientale predstavljamo analogno uro, lahko na položaju desete ure opazimo dva majhna kraterja. Enega od njih so poimenovali Integrity, po svojem vesoljskem plovilu, drugega pa Carroll, po pokojni ženi poveljnika misije Reida Wisemana, ki je leta 2020 umrla zaradi raka.
Med poletom so astronavti spremljali tudi prav poseben sončni mrk. Ko je satelit zakril Sonce, so bili vidni deli sončne korone oziroma zunanje atmosfere Sonca, vključno s t. i. streamerji (ogromni, svetli, podolgovati žarki, ki se pojavijo med sončnim mrkom).
Popoln mrk je za astronavte trajal skoraj eno uro, medtem ko popoln mrk na Zemlji običajno traja le nekaj minut. Med njim so lahko astronavti videli tudi planete, kot so Mars, Venera in Saturn, pa tudi zvezde in Zemljin sij.
"Dobro smo se pripravili in cenimo čisto vsakega med vami. Takšne stvari naredimo najbolje prav takrat, ko se združimo skupaj in delamo kot ekipa. Vsi ste se odlično odrezali. Hvala, ker ste nam dali to priložnost," je dejal Wiseman.
Znanstvenica, ki v misiji sodeluje z Zemlje, dr. Kelsey Young, pa je poudarila, da so se z zadnjo misijo veliko naučili in z njo navdihnili celotno skupnost lunarnih znanstvenikov in ves svet.
Fotografije bodo znanstvenikom pomagale bolje razumeti Luno in njen izvor, ob tem pa bodo s pomočjo informacij, ki so jih pridobili skozi zadnjo misijo, postavili tudi temelje za prihodnje misije, ki bodo človeštvo vrnile na Lunino površje.
Misija Artemis 2 je bila prva misija v okviru Nasinega programa Artemis, ki je namenjen vrnitvi človeka na Luno. V nasprotju s prejšnjimi misijami Apollo, ki so pristale na Lunini površini, je Artemis 2 izvedel le prelet okoli Lune, ki je služil kot testna misija za preverjanje delovanja vesoljske ladje Orion in podpore življenju pred načrtovanimi misijami s pristankom. Posadka je bila sestavljena iz astronavtov Nase in Kanadske vesoljske agencije.
Izraz 'temna stran' Lune je pogosto napačno razumljen. Nanaša se na stran Lune, ki ni nikoli obrnjena proti Zemlji. Ta stran torej ni 'temna' v smislu, da nikoli ne prejema sončne svetlobe. Bolj pravilen izraz bi bil 'nevidna stran' ali 'oddaljena stran' Lune.
Hertzsprungova kotlina je velik, star udarni krater na oddaljeni strani Lune, poimenovan po danskem astronomu Ejnarju Hertzsprungu. Je ena največjih znanih udarnih struktur v Osončju. Kotlina Orientale je eden najlepših in najbolje ohranjenih velikih udarnih bazenov na Luni. Nahaja se na robu med vidno in oddaljeno stranjo Lune. Odlikuje jo več koncentričnih obročev, ki so nastali zaradi izjemno močnega udarca, ki je ustvaril to strukturo. Njihova starost je ocenjena na približno 3,8 milijarde let.
Sončna korona je zunanja atmosfera Sonca, ki se razteza milijone kilometrov v vesolje. Je izjemno vroča, s temperaturami, ki lahko dosežejo več milijonov stopinj Celzija, vendar je zelo redka. Korona je običajno vidna le med popolnim sončnim mrkom na Zemlji, ko jo Sončev disk neposredno zakriva. 'Streamerji' so velike, nitaste strukture v koroni, ki so sestavljene iz plazme (ioniziranega plina) in magnetnih polj. Pogosto so videti kot svetli, podolgovati žarki, ki se širijo iz Sonca, in so pomemben del dinamike Sončeve aktivnosti.













































































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.