Do konca stoletja bi lahko v Evropi pogorelo trikrat več površin

Francija, Španija, Belgija, Nemčija – letošnja požarna sezona je v Evropi za seboj pustila ogromne požgane površine. Samo v Evropski uniji je po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare EFFIS v eni požarni sezoni zgorelo več kot 626.800 hektarjev zemljišč.

To je približno sedemkrat toliko, kot meri Berlin, oziroma več kot 2,2-kratnik povprečja zadnjih 20 let.

In čeprav so bile letošnje razmere izjemne, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko postajale vse bolj pravilo kot izjema.

Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology, namreč kaže, da bi se lahko obseg požarov v Evropi do konca stoletja povečal za od 25 do 300 odstotkov. Eden od avtorjev raziskave Maik Billing s Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja (PIK) je za nemški Focus pojasnil, da so letošnji požari lahko znanilec tega, kar Evropo čaka v prihodnosti.

Raziskovalci so prihodnost evropskih požarov preučevali z dvema različnima modeloma. Prvi, imenovan Spitfire, se osredotoča predvsem na spreminjanje podnebnih razmer in predvideva dva zelo različna scenarija.

Če bi se izpusti toplogrednih plinov občutno zmanjšali, bi se povprečna letna požgana površina s sedanjih približno 1,8 milijona hektarjev povečala na okoli 2,6 milijona hektarjev.

Povsem drugačna je slika v primeru, če bi izpusti ostali visoki oziroma bi še naprej naraščali. V tem primeru bi lahko v Evropi vsako leto pogorelo približno 5,3 milijona hektarjev oziroma 53.000 kvadratnih kilometrov površin.

To pomeni, da bi se lahko samo zaradi posledic podnebnih sprememb obseg požarov do konca stoletja približno potrojil.

Razlog je razmeroma preprost. Z nadaljnjim segrevanjem ozračja se povečujejo temperature, pogostejša so sušna obdobja, vegetacija pa postaja bolj suha in zato primernejša za širjenje ognja. S tem se ne povečuje le verjetnost požarov, temveč tudi nevarnost, da bodo ti večji in intenzivnejši.

Prihodnost evropskih gozdnih požarov pa ni odvisna samo od temperatur in količine padavin. Raziskovalci opozarjajo na na videz nenavaden pojav: čeprav so postale podnebne razmere za nastanek požarov ugodnejše, se je v nekaterih evropskih regijah požgana površina v zadnjih desetletjih celo zmanjšala.

To velja predvsem za dele Sredozemlja in vzhodne Evrope.

Razlog so ukrepi, ki jih sprejema človek, med katerimi izstopajo boljša preventiva, hitrejše odkrivanje požarov, zmogljivejši sistemi gašenja in boljše upravljanje zemljišč.

Človek lahko torej kljub vedno ugodnejšim pogojem za nastanek požarov pomembno vpliva na njihov končni obseg.

Toda Billing opozarja, da ostaja odprto vprašanje, ali bodo takšni ukrepi zadostovali tudi ob vse bolj ekstremnih vremenskih razmerah in spremembah vegetacije, ki jih povzroča segrevanje ozračja. Letošnji veliki požari so pokazali, kako hitro lahko tudi dobro organizirani sistemi dosežejo svoje meje.

Model BASE oziroma Burnt Area Simulator for Europe poleg vremenskih razmer in vegetacije upošteva tudi družbene in gospodarske razmere.

Ena najpomembnejših spremenljivk je indeks človekovega razvoja (HDI). Logika je preprosta: države z višjim HDI imajo praviloma več denarja, stabilnejše institucije in več usposobljenega kadra, zato si lahko privoščijo učinkovitejšo preventivo, zgodnje odkrivanje in gašenje požarov.

V nekaterih scenarijih bi se zato lahko požgane površine v posameznih delih Evrope kljub segrevanju celo zmanjšale. Največje zmanjšanje raziskovalci predvidevajo v vzhodni Evropi in delih Iberskega polotoka.

Rezultati tega modela so precej optimistični. V nekaterih regijah bi bile lahko požgane površine celo ob naraščajočih izpustih za od 72 do 92 odstotkov manjše, kot jih predvideva model, ki upošteva predvsem podnebne razmere.

Toda raziskovalci opozarjajo, da je treba te številke jemati previdno. Težava modelov je namreč predvsem pri ekstremnih požarih. Takšne dogodke, kakršnim je bila Evropa priča v letošnji požarni sezoni, modeli le omejeno zajamejo.

S stopnjevanjem podnebnih sprememb pa naj bi prav ekstremni požari postajali pogostejši. V določenem trenutku lahko ogenj doseže razsežnosti, pri katerih tudi države z dobro opremljenimi gasilskimi službami, učinkovitim nadzorom in dovolj denarja požara ne morejo več obvladovati.

Raziskovalci zato opozarjajo, da prilagajanje na podnebne spremembe samo po sebi ne bo dovolj.

Po njihovih ugotovitvah bo prihodnja požarna ogroženost Evrope odvisna predvsem od kombinacije dveh dejavnikov: koliko se bo svet še segrel in kako učinkovito se bodo posamezne države pripravile na življenje z večjo nevarnostjo požarov.

Ob tem strokovnjaki še opozarjajo na vzroke požarov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od 80 do 95 odstotkov gozdnih požarov po svetu povezanih s človekovo dejavnostjo. Med vzroki so malomarnost, odprti ogenj in poškodovana električna infrastruktura.