Odvisno od vladnih ukrepov na področju podnebnih sprememb in stopnje segrevanja bi lahko svet vsako leto izgubil od 2000 do 4000 ledenikov. Le nekaj stopinj razlike v segrevanju ozračja bi lahko do leta 2100 pomenilo razliko med ohranitvijo skoraj polovice svetovnih ledenikov ali zgolj desetih odstotkov vseh ledenikov.
"Naši rezultati poudarjajo nujnost ambiciozne podnebne politike," so raziskovalci zapisali v raziskavi, ki jo je vodil strokovnjak za ledenike Lander Van Tricht.
Čeprav ima taljenje manjših ledenikov manjši vpliv na dvig morske gladine, lahko njihova izguba vseeno znatno škoduje turizmu ali lokalni kulturi, opozarjajo v študiji. "Izginotje vsakega posameznega ledenika ima lahko velike lokalne posledice, tudi če je prispevek staljene vode majhen," je pojasnil Van Trich.
Znanstveniki so v raziskavi preučili satelitsko pridobljene obrise 211.490 ledenikov, da bi določili leto, ko jih bo izginilo največ. Gre za koncept, ki so ga poimenovali "vrh izumrtja ledenikov". Uporabili so računalniške modele ledenikov v več različnih scenarijih segrevanja, vse od 1,5 do 4 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes svet vsako leto izgubi približno tisoč ledenikov, raziskava pa opozarja, da se bo ta tempo pospešil. Do leta 2041 bo število izginulih ledenikov na leto doseglo 2000, tudi če bo segrevanje omejeno na 1,5 stopinje - prag, ki so se ga države zavezale doseči v skladu s Pariškim sporazumom. V tem primeru bi do leta 2100 na svetu ostalo še 95.957 ledenikov oziroma približno manj kot polovica.
A Združeni narodi opozarjajo, da bo segrevanje v naslednjih letih to stopnjo preseglo. Po trenutnih napovedih, da se bodo temperature v skladu z vladnimi politikami dvignile za 2,7 stopinje Celzija, bo po navedbah glaciologov med letoma 2040 in 2060 vsako leto izginilo približno 3000 ledenikov. Do leta 2100 bi se v tem primeru ohranilo le 43,852 ledenikov oziroma petina.
V najslabšem primeru, če bi se temperature dvignile za štiri stopinje, bi do sredine stoletja vsako leto izginilo 4000 ledenikov in bi jih ob koncu stoletja ostalo le še devet odstotkov oziroma 18.288.
Čas, kdaj bodo ledeniki izginili, se med regijami razlikuje ter je odvisen tudi od njihove velikosti in lokacije. Na območjih manjših ledenikov, kot so Alpe ali južnoameriški Andi, bi jih lahko polovica izginila v dveh desetletjih. V delih sveta z večjimi ledeniki, kot sta Grenlandija in obrobje Antarktike, bo vrhunec izginotja ledenikov potekal pozneje v stoletju, še kaže raziskava.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.