Edinstvena raziskava o propadanju človeškega telesa v vesolju: 20 žensk bo lebdelo na vodi

Raziskava je edinstvena zaradi več vidikov. Med drugim bo raziskava kot prva preučevala ženske, prav tako pa bo prvič 20 ženskih preiskovank lebdelo na vodi kar pet dni. Potekala bo kar šest mesecev in bo omogočila podroben vpogled v mehanizme in dejavnike človekovega propada v tovrstnih okoljih.

Mednarodna raziskava se izvaja na Inštitutu za vesoljsko medicino in fiziologijo (MEDES) v francoskem Toulousu, pri njej pa sodelujeta tudi slovenski Inštitut za kineziološke raziskave (IKARUS) pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in Univerza v Trstu ter bolnišnica Cattinara. "Vloga našega inštituta je preučevanje upadanja mišične mase: volumna mišic, arhitekture mišične zgradbe in mišične funkcije. V sodelovanju z Univerzo v Trstu in bolnišnico Cattinaro, kjer sodelujemo z raziskovalno skupino profesorja Giannia Biola, bomo preučevali tudi spremembe mišične presnove – sintezo in razgradnjo mišičnih beljakovin," je povedal Boštjan Šimunič, predstojnik IKARUS.

"Poudariti velja, da naše telo v vesolju izgublja mišično maso kar sedemkrat hitreje, kot če bi neprekinjeno ležali v postelji. Dokaz temu gre zgolj primerjava smernic življenja na Zemlji, kjer se odraslim priporoča vsaj 30 minut dnevne zmerno do visoko intenzivne vadbe, medtem ko se astronavtom med bivanjem v vesolju priporoča štiri ure zelo intenzivne vadbe," sporoča Šimunič.

Njihov inštitut bo preučeval upadanje mišične mase: volumna mišic, arhitekture mišične zgradbe in mišične funkcije. "V sodelovanju z Univerzo v Trstu in bolnišnico Cattinaro bomo preučevali tudi spremembe mišične presnove – sintezo in razgradnjo mišičnih beljakovin," pravi.

Na Inštitutu IKARUS so zadnjih 20 let v različnih študijah preučevali vpliv simulirane mikrogravitacije na telo in prišli do številnih zanimivih ugotovitev, ki odkrivajo nove resnice o tem, kako se odraža človeško telo v času daljše popolne gibalne neaktivnosti. "Mehanizme propada smo poglobljeno spremljali na področju skeletne muskulature, srčno-žilnega, živčnega in dihalnega sistema, pa tudi na področju kognitivnih funkcij in presnove," so zapisali.

Ob tem so ugotovili, da se mehanizmi propada kažejo izredno hitro, že po nekaj dneh ležanja, da lahko s skrbno načrtovanimi in z vodenimi intervencijami vplivamo na pojavnost in intenzivnost propadanja ter da se tekom gibalne neaktivnosti starejšim odraslim (od 55 do 65 let) zdravstveno stanje s poudarkom na funkcionalnih zmožnostih poslabša bistveno hitreje kot mlajšim. Po koncu obdobja gibalne neaktivnosti se starejši le stežka, včasih tudi ne, povrnejo na izhodiščne vrednosti, še pravijo na Inštitutu IKARUS. "Tega se je potrebno zavedati tako v kliniki, na primer pri pacientih po težjem prebolevanju covida-19 kot tudi pri vseh ostalih ob omejevanju njihovega gibanja," še poudarjajo.

"Tudi s to študijo bomo doprinesli k znanju in zavedanju pomena gibalne aktivnosti za zdravje človeka oz. številnih škodljivih učinkih gibalne neaktivnosti. Slednjo moramo resno obravnavati tudi iz vidika zdravljenja in rehabilitacije, saj je velikokrat težko jasno opredeliti, koliko je posameznik zdravstveno in funkcionalno prizadet ali omejen zaradi bolezni oz. poškodbe in koliko zaradi vzporedne gibalne neaktivnosti, ki bolezen oz. poškodbe spremlja," pravi vodja programa na Inštitutu IKARUS Rado Pišot. Ob tem dodaja, da sta počitek oz. gibalna neaktivnost žal velikokrat predpisana tudi  v neustreznem obsegu in neupravičeno.