Egiptovsko 'izgubljeno zlato mesto' razkriva skrivnosti življenja faraonov

Arheologi so pod večmetrskimi nanosi puščavskega peska v bližini nekaterih najbolj znanih egiptovskih spomenikov odkrili starodavno, več kot 3000 let staro mesto. Strokovnjaki predpostavljajo, da gre za najpomembnejše arheološko odkritje, vse od znamenite najdbe grobnice Tutankamona.

Odkritje 'izgubljenega zlatega mesta' v bližini Luksorja je javnosti v četrtek naznanil slavni egiptolog Zahi Hawass. Po njegovih besedah gre za največje starodavno mesto, ki je bilo kadarkoli odkrito v Egiptu. Pred tisočletji je bilo znano pod imenom Aten.

Arheologi so z odkopavanji na najdišču pričeli septembra 2020, v nekaj tednih pa so se pokazali prvi obrisi arhitekturne zasnove naselbine. Predvidevajo, da je mesto največji razcvet doživelo za časa vladavine enega najmočnejših egiptovskih faraonov Amenhotepa III., ki je vladal med letoma 1391 in 1353 pred našim štetjem.

Po njegovi smrti sta mu vladala faraona Ay in Tutankamon, čigar skorajda nedotaknjeno grobnico je leta 1922 v Dolini kraljev odkril slavni britanski arheolog Howard Carter.

"Odkritje tega izgubljenega mesta je drugo najpomembnejše arheološko odkritje, vse od najdbe Tutankamonove grobnice," je poudarila tudi Betsy Brian, arheologinja ter profesorica egiptologije in egiptovske umetnosti z ameriške univerze Johns Hopkins v Baltimoru. Kot je dodala, bo tako strokovnjakom kot širši javnosti omogočilo redek vpogled v življenje starih Egipčanov, v času, ko je bil imperij na vrhuncu moči in bogastva.

Nadaljnja izkopavanja so postregla z velikim številom dragocenih najdb – med drugim so našli nakit (denimo prstane) barvno keramiko (lončene posode), amulete v obliki skarabejev in opeke, izdelane iz blata, s pečati Amenhotepa III.

Izgubljeno mesto v preteklosti že iskale mnoge tuje odprave, a zaman

Skupina arheologov je z izkopavanji najprej začela na zahodnem bregu Luksorja, med templjema Ramzesa III. in Amenhotepa III., v bližini Doline kraljev, okoli 500 kilometrov južno od prestolnice Kairo.

"V nekaj tednih so se na veliko presenečenje ekipe začele v vseh smereh pojavljati in kazati formacije iz blatnatih opek," je v izjavi za medije, ki jo navaja BBC, dejal Hawass. "Odkrili smo veliko mesto, v dobro ohranjenem stanju, s skoraj celimi zidovi in ​​s prostori, napolnjenimi z orodji za vsakdanje življenje."

Zdaj, sedem mesecev po začetku izkopavanj, pa so skupno odkrili že več območij oziroma sosesk ter zgradb, vključno s pekarno s pečmi in posodami, upravno okrožje in stanovanjsko območje.

"Številni tujci so v okviru posebnih misij iskali to mesto, a ga nikoli niso našli," je še povedal Hawass, ki je bil v preteklosti sicer egiptovski minister za starine. Na tem mestu zdaj že potekajo nadaljnja arheološka dela, njegova ekipa pa pričakuje, da bodo odkrili še druge pomembne najdbe, denimo "nedotaknjene grobnice, polne zakladov". Naleteli so namreč tudi že na skupine teh, do katerih poteka dostop po stopnicah, vklesanih v skalo, podobno kot v Dolini kraljev.

Kot arheološka ekipa pod vodstvom Hawassa še navaja v sporočilu za javnost, so arheološke plasti namreč ostale nedotaknjene, mesto se je ohranilo takšno, kot so ga zapustili starodavni prebivalci.

Skozi bogato zgodovino do (znova) cvetočega turizma

Egipt si sicer prizadeva za promocijo svoje starodavne dediščine, s pomočjo katere oživlja turistični sektor. Tega so v preteklih letih namreč še posebej zaznamovali politični pretresi, nedavno pa ga je še dodatno ohromila pandemija covida-19.

Prejšnji teden je skozi tamkajšnjo prestolnico tako na primer potekal razkošen sprevod, spektakel skorajda zgodovinskih razsežnosti, kjer so v novo 'domovanje' pospremili posmrtne ostanke starodavnih egiptovskih vladarjev.

Skozi to 'zlato parado' so 22 mumij (18 kraljev in štirih kraljic) prepeljali iz neoklasičnega egiptovskega muzeja v približno pet kilometrov oddaljeni novi Narodni muzej egiptovske civilizacije. Med mumijami, premeščenimi v novo zadnje počivališče, sta bila tudi Amenhotep III. in njegova žena, kraljica Tiye.