Minanbe je arheologom doslej še neznano majevsko mesto, ki so ga odkrili v biosferi Calakmul v mehiški zvezni državi Campeche, so sporočili z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Več kot 1000 let ga je povsem prekrivala gosta džungla, zaradi česar je ostalo skrito pred plenilci in roparji arheoloških najdišč.
Ime, ki so mu ga raziskovalci nadeli, pomeni 'brezpotje' ali 'ni poti'. Po besedah arheoastronoma in predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Ivana Šprajca ime dobro ponazarja zahtevnost dostopa do območja. "Minanbe resnično leži sredi izjemno goste džungle. Gre za zaščiteno biosfero in nacionalni park, kjer sicer pogosto naletimo na stare gozdne poti ali kolovoze, tokrat pa jih ni bilo. Zato smo si morali pot odpirati sami. Izsekali smo približno pet kilometrov poti, nato pa se do najdišča prebijali s štirikolesniki in peš," je povedal.
Na sled starega majevskega mesta jih je pripeljala lidarska tehnologija, s pomočjo katere so ugotovili, da se pod bujnim rastjem na približno 15 hektarjih površine skrivajo ostanki stavb. Podrobnejši pregled na terenu je pokazal, da tam res leži urbano središče s trgi, na katerih so stale palače in svetišča, mesto pa je bilo obkroženo s poljedelskimi terasami in kanali za upravljanje z vodo.
Posebno pozornost raziskovalcev je pritegnila piramida, ki se dviguje v višino 13 metrov. Stavba po navedbah najditeljev izkazuje vse prvine majevskega arhitekturnega sloga, imenovanega Rio Bec, za katerega so značilni raba fino obdelanega kamna, gradnja stopnišč in dekorativnih elementov na pročeljih.
Našli so tudi 14 kamnitih stel in oltarjev, ki so bili razvrščeni ob cesti, ki povezuje osrednji del mesta s severovzhodnim. Na nekaj spomenikih so hieroglifski zapisi in ikonografski prikazi, kar napeljuje na dejstvo, da je mesto Minanbe igralo pomembno vlogo kot versko in politično središče, so navedli pri mehiškem Inštitutu za antropologijo in zgodovino (INAH).
Med stelami je najzanimivejša tista, ki so jo poimenovali s številko 1, saj prikazuje prizor sekanja glave. Na vrhu spomenika je koledarski zapis z letnico 849, kar je arheologom dalo pomemben namig pri datiranju pravkar odkritega majevskega naselja. Raziskovalci so naleteli tudi na mnoge druge spomenike, od katerih nekateri prikazujejo majevske vladarje z razkošnimi pernatimi pokrivali in z bogatim nakitom. Eden od zapisov v hieroglifih po navedbah raziskovalcev najbrž izvira s konca 7. stoletja našega štetja – zelo verjetno je, da gre za najstarejši zapis na tem območju. Kot so dodali, je zanimivo tudi, da so nekateri oltarji in stele namerno poškodovani ali premaknjeni, kar namiguje na možne ideološke ali politične spremembe, do katerih je prišlo po zatonu in propadu mesta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.