Prihaja 'super' El Niño: kaj to sploh pomeni in kakšen bo njegov vpliv?

Znova se vrača El Niño. Tega običajno povezujemo z bolj vročim vremenom. Pa to drži? Kot pojasnjuje Gregor Vertačnik iz oddelka za podnebne analize in storitve Arsa, je v povprečju na svetovni ravni v času El Niña za desetinko ali dve stopinje Celzija višja temperatura zraka pri tleh kot pri povprečnih razmerah v Tihem oceanu. Razen ob ekvatorju, približno od sredine Tihega oceana do obale Ekvadorja in Peruja, kjer je ob El Niñu za okoli 1 ali 2 stopinji Celzija topleje kot običajno, skoraj nikjer po svetu temperaturni odkloni v času El Niña niso primerljivi z naravno vremensko spremenljivostjo. Še posebej majhen je temperaturni učinek El Niña v zmernih in visokih geografskih širinah, poudarja.

Naslovnice svetovnih medijev so letos polne napovedi o t. i. super El Niñu. Kaj naj bi to pomenilo in ali je to poimenovanje upravičeno? Kot pojasnjuje Vertačnik, je super El Niño pogovorni izraz, bolj strokovno je govoriti o močnem El Niñu: "Na izbranem območju v Tihem oceanu se ob močnem El Niñu temperatura površja morja za več mesecev zviša za okoli 2 stopinji Celzija glede na običajne razmere. Nedavno dogajanje v Tihem oceanu in sezonske napovedi sicer res napovedujejo, da nas jeseni in pozimi verjetno čaka zmeren ali močan El Niño."

Kakšen vpliv ima v Evropi? Kaj lahko pričakujemo? Kot poudarja Vertačnik, na vremenske razmere v Evropi El Niño vpliva malo oziroma nezaznavno. Za Evropo so pomembnejše razmere v severnem Atlantiku, v Sredozemskem morju in na Arktiki, hkrati pa je vremenska spremenljivost v Evropi tako velika, da tudi vpliv teh dejavnikov na posamezno sezono ni zelo izrazit.

Kot razlaga Vertačnik, je El Niño morski del morsko-atmosferskega podnebnega pojava, ki mu z angleško kratico pravimo ENSO (El Niño-Southern Oscillation, v slovenščini El Niño – južno nihanje). Pojav označuje nekajmesečno do triletno spremembo razmer v ozračju in morju zlasti ob ekvatorju v Tihem oceanu. V ENSO se izmenjujejo tri faze: El Niño, nevtralna faza in La Niña.

Ob El Niñu se sredi Tihega oceana in proti ameriški obali temperatura površja zviša za okoli eno ali dve stopinji Celzija nad dolgoletno povprečje. Temperaturni dvig je posledica oslabitve pasatov, ki odrivajo vodo od ameriške obale proti zahodu, zato ob El Niñu na površje ob ameriški obali pride manj hladne vode iz globin kot sicer. Hkrati se zaradi oslabljenih pasatov zmanjša dotok zelo tople površinske vode iz osrednjega dela Tihega oceana proti Indoneziji in Papui – Novi Gvineji. Sprememba temperaturnega vzorca na površju Tihega oceana gre praviloma skupaj s sočasno spremembo splošnega dviganja in spuščanja zračne mase v tropskem Tihem oceanu. S tem se težišče padavin iznad zahodnega dela Tihega oceana prestavi v osrednji ali celo vzhodni del. Spremembe v kroženju zraka posredno vplivajo na številna tropska in subtropska območja po svetu.

V splošnem so posledice El Niña najbolj izrazite pozimi. Kot našteva, so to največkrat: obilno deževje s poplavami na obali severnega Peruja in Ekvadorja, suša v delu Amazonije, suša na severu Avstralije, v Indoneziji in na Papui-Novi Gvineji, toplo vreme v jugovzhodni Aziji in na Japonskem, toplo in sušno vreme na jugovzhodu Afrike, toplo vreme od Aljaske do severozahoda ZDA, a deževno in hladno na jugu in jugovzhodu ZDA. Poleti pa El Niño povzroči oslabljen monsun v Indiji, manj dežja kot ponavadi, sušne razmere od Indonezije do Nove Zelandije, sušo v Karibih itd. Običajno je ob El Niñu manj tropskih ciklonov v Atlantiku kot ponavadi, a več na tihomorski strani, v bližini Mehike.

"Ni nujno, da se omenjene posledice pojavijo ob vsakem El Niñu, saj se El Niñi medsebojno nekoliko razlikujejo, na sezonske odklone v temperaturi in padavinah pa vpliva tudi naravna vremenska spremenljivost," še izpostavlja.

Globalno povprečje v temperaturi zraka pri tleh je ob El Niñu za desetinko ali dve stopinje Celzija višje kot običajno. V povprečju se zaradi močnejših padavin nad oceani morska gladina na svetovni ravni lahko dvigne za nekaj milimetrov, v tropskem Tihem oceanu pa se zaradi temperaturnih, vetrnih in padavinskih sprememb gladina morja na zahodu (pri Indoneziji) lahko zniža za nekaj decimetrov, na vzhodu (pri Ameriki) pa zviša za nekaj decimetrov.

Kako dolgo traja ta pojav, je to odvisno od kakšnih dejavnikov, kot so denimo podnebne spremembe? "Globalno segrevanje verjetno povečuje pogostost močnega El Niña in jakost padavinskih ekstremov tako v El Niñu kot La Niñi. To pomeni, da bodo učinki obeh faz ENSO v 21. stoletju verjetno bolj izraziti kot v 20. stoletju," še pojasni Vertačnik.