El Nino zdaj uradno 'super El Nino'

Vrhunec naj bi dosegel v začetku leta 2027. Meteorologi opozarjajo, da bi lahko šlo za enega najmočnejših doslej zabeleženih tovrstnih dogodkov. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) se El Nino pojavi na vsaki dve do sedem let. Običajno se začne med marcem in junijem, vrhunec doseže med novembrom in februarjem ter lahko traja do 18 mesecev.

Zelo močan El Nino običajno prinaša nadpovprečne padavine v vzhodno Afriko, dele Južne Amerike in južni del ZDA. V vzhodni Afriki meteorologi med oktobrom in decembrom pričakujejo obilnejše padavine kot običajno. V južni Etiopiji, osrednji in južni Somaliji ter severovzhodni Keniji obstaja približno 90-odstotna verjetnost bolj namočenega obdobja. Ker v teh mesecih pogosto pade večina letnih padavin, se povečuje tudi nevarnost poplav.

Tudi v Južni Ameriki naj bi bilo bolj mokro. Na obalah Ekvadorja in severnega Peruja se dodatne padavine pričakujejo v začetku leta 2027, nato pa še v južni Braziliji, Urugvaju in severovzhodni Argentini. El Nino praviloma prinaša bolj suhe razmere v Južno Azijo, Jugovzhodno Azijo, Avstralijo in južno Afriko.

V Indiji in Pakistanu je bil letošnji poletni monsun šibkejši od običajnega. V Indiji je bilo med 1. junijem in 9. septembrom približno 15 odstotkov manj padavin od dolgoletnega povprečja. Indonezija se pripravlja na bolj sušno obdobje in povečano nevarnost gozdnih požarov. Tudi Avstralija pričakuje podpovprečne količine padavin v južnem in vzhodnem delu države, višje temperature pa povečujejo tveganje za požare v naravi.

Podobne napovedi veljajo za Južno Afriko, kjer pričakujejo manj dežja od običajnega in nadpovprečno visoke temperature.

Zato bo imel tudi vpliv na preskrbo s prehrano. Kot opozarjajo strokovnjaki, bi lahko zaradi El Nina do konca leta 2027 lakoto utrpelo dodatnih 49 milijonov ljudi. To bi pomenilo povečanje števila ogroženih ljudi v 45 državah z 225 na 274 milijonov. Največje posledice naj bi občutili prebivalci vzhodne in južne Afrike ter Latinske Amerike.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja, da so še posebej ogroženi koruza, riž in drugi pridelki, odvisni od padavin. Sušne razmere bi lahko zmanjšale pridelek v južni Afriki, območju Sahela ter delih južne in jugovzhodne Azije.

Pojav bo prinesel tudi več vročine, saj običajno zvišuje povprečno globalno temperaturo, njegov učinek pa je najmočnejši leto po nastanku. WMO pričakuje nadpovprečne temperature skoraj po vsem svetu. Organizacija ocenjuje tudi 86-odstotno verjetnost, da bo vsaj eno leto do leta 2030 preseglo leto 2024 kot najtoplejše v zgodovini meritev.