Profilna slika na mojem Facebook profilu. In čeprav imam na njem le – za današnje razmere – peščico prijateljev, malo objav in zaklenjen profil, kot ugotovim kmalu, moja zasebnost kljub temu ni tako nedostopna.
"Kar bi zdaj lahko naredili, je tole – da vzamemo tole in bomo dali reverse search engine – torej vi daste sliko, on pa pove, kje vse vas je mogoče najti," pojasni Milan Gabor, etični heker, direktor in lastnik podjetja Viris.
Zgolj ena slika na eni internetni iskalni platformi. Zadetkov fotografij pa kljub temu kar nekaj – in to niso nujno fotografije, ki jih posameznik sam objavi, pač pa iskanje vključuje tudi objave drugih ljudi, v katerih se naša slika nahaja, morda tudi brez naše vednosti.
"Jih najde tudi iz videa in jih včasih zna ven potegniti. In to je samo en profil s slabo resolucijo slike. Če bi našli večjo, bi bilo še več. On zna na podlagi tega potem najti ... To orodje potem uporabljajo tudi za iskanje izgubljenih ljudi."
Tovrstno preverjanje pogosto prakticirajo tudi zaposlovalci, pojasnjuje Tadej Hren iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost. "Je en tak problem, da če nekaj objavimo 10 let nazaj, nam lahko šele zdaj škoduje, sploh če so kakšni malo bolj občutljivi videoposnetki ali fotografije, kjer nismo v najlepši luči."
"Če so zaprti profili, je ponavadi zelo težko, se pa dostikrat zgodi to, da za tarčo izberejo nekoga drugega, recimo nekako izvejo, kdo je ta vaš krog in potem mogoče izberejo prijatelja ali pa poskusijo tisti račun prevzeti ali pa najti kakšen dostop," še doda Gabor.
Veliko nevarnejše pa so zlorabe fotografij in drugih podatkov, ki jih sami objavimo na spletu.
Več si poglejte v videoprispevku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.