Slovenci sodelovali pri odkritju, ki pomeni preboj v boju proti superbakterijam

Kot so sporočili s Fakultete za farmacijo, je v raziskavi sodelovalo 10 znanstvenikov iz Slovenije in Združenega kraljestva. Mednarodno ekipo raziskovalcev sta vodila prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in dr. Nikola Minovski s Kemijskega inštituta. Poleg njiju sta v slovenskem delu ekipe sodelovala še dr. Anja Kolarič in doc. dr. Martina Hrast. Šest raziskovalcev pa je bilo z britanskega inštituta John Innes Centre in podjetja Inspiralis Ltd. 

Skupina je štiri leta pod okriljem Fakultete za farmacijo in Kemijskega inštituta iskala močnejše in bolj širokospektralne nove antibiotike iz razreda NBTI. Njihovo delo je obrodilo sadove, saj so razvili nove bakterijske zaviralce topoizomeraze tipa II (NBTI) z inovativnim delom molekule. Te nove molekule pomenijo preboj pri zdravljenju okužb s super odpornimi bakterijami. Hkrati pa so prvič dokazali mehanizem delovanja teh molekul, ki je bil doslej zgolj hipotetičen. Raziskovalni članek o tem novem odkritju, ki je izjemnega pomena za načrtovanje novih zdravilnih učinkovin, so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.

"Dobljene molekule, ki so jih patentno zaščitili, imajo izjemno močno protibakterijsko delovanje, saj še učinkoviteje zavirajo deljenje bakterijskih celic," so sporočili s fakultete. Delujejo tudi na odporne bakterijske seve (na primer MRSA), zato te nove molekule lahko pomembno prispevajo k uspešnejšemu zdravljenju bakterijskih okužb, ki jih ne moremo oziroma jih težko zdravimo z obstoječimi protibakterijskimi učinkovinami.

Odpornost mikrobov na zdravila je namreč eden glavnih globalnih problemov 21. stoletja, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija umešča med deset največjih groženj javnemu zdravju, so izpostavili v sporočilu za javnost. Pojav in širjenje patogenov, odpornih na zdravila, pa ogroža sposobnost zdravljenja pogostih okužb. Posebej zaskrbljujoče pa je hitro širjenje bakterij, ki so odporna na več zdravil in jih ni mogoče zdraviti z obstoječimi protimikrobnimi zdravili, kot so antibiotiki. Zato je novo odkritje še toliko bolj pomembno in bo pomagalo pri razvoju učinkovitejših protimikrobnih zdravil.

Dodana vrednost odkritja je dokaz obstoja posebnih halogenskih vezi v biološkem okolju "Tovrstni tipi vezi so bili do sedaj dokazani le na kristalnih modelih majhnih molekul, ne pa tudi v bioloških makromolekulah. To odkritje  bodo lahko s pridom uporabljali  pri načrtovanju novih, še učinkovitejših zdravilnih učinkovin za zdravljenje bakterijskih okužb," je povedal prof. dr. Anderluh, vodja raziskave.