Raziskovalci iz sedmih držav, med drugim iz Velike Britanije, Etiopije in ZDA, so znova podrobno analizirali fosile iz Oma in Herta, ki leži 700 kilometrov severozahodno od njega. Ti fosili imajo namreč med vsemi najznačilnejše lastnosti homo sapiensa.
Nove ugotovitve kažejo, da bi lahko bili fosilni ostanki starodavne človeške vrste Omo I, ki so jih konec 60. let prejšnjega stoletja odkrili v dolini Omo na jugozahodu Etiopije, stari okoli 233.000 let. Znanstveniki so novo oceno podali na podlagi nove analize plasti pepela vulkanskih izbruhov z arheološkega najdišča.
Za te fosile, ki so jih odkrili v Etiopiji ob meji z današnjo Kenijo in Južnim Sudanom, so doslej predvidevali, da so stari okoli 197.000 let.
Raziskava, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature, med drugim tudi potrjuje najnovejša dognanja o pojavu modernega človeka. "Novi izračun, ki kaže, da so najstarejši znani fosili homo sapiensa v vzhodni Afriki stari okoli 200.000 let, je v skladu z neodvisnimi dokazi o tem, da je sodobni človeški rod starejši, kot smo predvidevali," so zapisali v raziskavi.
Zgodovinsko umeščanje fosilov je sicer že od nekdaj vir polemik, nesoglasja glede datiranja človeških fosilov pa so privedla do nasprotujočih si mnenj o izvoru človeka in o tem, kako se je homo sapiens razširil po svetu.
Po nekaterih dognanjih naj bi se homo sapiens pred približno 300.000 leti pojavil na jugu in vzhodu Afrike. Vrsta se je od drugih primatov razlikovala predvsem po večji lobanji, kar nakazuje na to, da je ta vrsta razvila večje možgane.
Fosili Omo I so nekaj časa veljali za najstarejše človeške fosile, vendar pa so pozneje odkrili fosile, ki segajo še dlje v zgodovino. Tako veljajo za najstarejše fosili z arheološkega najdišča Jebel Irhoud v Maroku, ki naj bi bili stari okoli 300.000 let. Njihova najdba pa je razkrila, da je bil homo sapiens že v tistem času razširjen po vsej Afriki. Nekateri znanstveniki celo predvidevajo, da so prvi predstavniki homo sapiensa v Evropo prišli pred okoli 210.000 leti.
Zgodnje primerke ostankov homo sapiensa, ki segajo več kot 130.000 let v zgodovino, so sicer našli le na osmih lokacijah v Afriki, vendar pa so v Izraelu našli tudi človeško čeljust, ki naj bi bila stara okoli 194.000 let.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.