1,8 milijona evrov za življenje: 'Rekli so, naj bom srečna, če bo živel 12 mesecev'

Družbo je med drugim podprl Institute for Clinical and Economic Review, kjer menijo, da je cena upravičena, ker "dramatično spreminja življenje družin", ki jim je ta bolezen življenje obrnila na glavo.

Tudi za starše otrok, ki so v območju med (kakovostnim) življenjem in smrtjo, debate ni – nobena cena ni previsoka.

A ne manjka niti kritikov, ki svarijo – "gre za nevaren primer".

Stroka pa – gre za revolucionarna zdravila, v razvoj katerih je bilo vloženega ogromno dela in denarja, sčasoma pa bi lahko spremenila pristop k zdravljenju številnih bolezni, tudi raka. Pa tudi – ne le da bo njihova cena padla, spremenila bi lahko tudi način, kako države urejajo plačevanje zdravil.

Kruta diagnoza in novo upanje

Spinalna mišična distrofija. Redko živčno-mišično obolenje, ki prizadene bolnikovo sposobnost hoje, požiranja in dihanja. Razvrščena je v več podtipov, med katerimi je podtip SMA-1 najhujši in brez ustreznega zdravljenja v vseh primerih povzroči smrt otrok do 2. leta starosti.

Literatura navaja, da se SMA-1 pojavi približno pri enem dojenčku na 10.000 rojstev. Bolezen povzroča mutacija v genu za preživetje motornega nevrona. Specialne živčne celice – motorni nevroni, nadzorujejo gibanje mišic in odmrejo, če jim primanjkuje proteina SMN.

Starše, ki slišijo to diagnozo, zmrazi do kosti. "Rekli so mi, naj bom srečna, če bo sin preživel 12 mesecev," je za Statnews povedala Tina Anderson. Njen sin Malachi se je namreč rodil z najhujšo obliko mišične atrofije. Njen svet se je v hipu zrušil.

Kljub zlovešči napovedi je danes njen sin vesel, radoveden otrok. Leta 2015 je namreč postal del Novartisove klinične študije in brezplačno prejel gensko terapijo. "Življenje otroka nima cene. Če bi nam jutri rekli, naj plačamo vse do zadnjega centa, bi to storili, nekako bi že našli denar. Kajti moj otrok je danes živ in zdrav," še pravi Andersonova.

"Dva milijona sploh ni veliko, če to pomeni, da boš s svojim otrokom preživel dolga leta, otrok pa ne bo le živ – ne bo odvisen niti od bivanja v bolnišnici, ventilatorjev in vozičkov," je za Statnews povedala mati še enega ozdravljenega otroka Nicole Almeida.

A kritike skrbi, da se postavlja nevaren, skrb vzbujajoč zgled, ki mu bodo zagotovo sledili še drugi proizvajalci. Teorija, s katero se številni ne strinjajo. SMA-1 je namreč redka bolezen in specializirana zdravila za redke bolezni so že v osnovi dražja, saj morajo skozi povsem enake postopke kot zdravila za "množično uporabo", vložek pa se povrne veliko pozneje. V konkretnem primeru gre za zdravilo, namenjeno malčkom, mlajšim od dveh let. Yahoo Finance poroča, da je v ZDA trenutno le 700 majhnih pacientov, "primernih" za gensko terapijo z Zolgensmo. Dejstvo, ki ga je proizvajalec zagotovo upošteval pri izračunih. 

Zakaj cena v milijonih evrov?

Zdravilo Zolgensma deluje tako, da dostavlja kopijo človeškega gena SMN v celice motornega nevrona. Že enkratna intravenska uporaba zdravila povzroči izražanje manjkajočega proteina v otrokovih motoričnih nevronih.

Zdravilo se je pri 36 malih bolnikih, starih od dveh tednov do osem mesecev, ki so bili že vključeni v študijo, izkazalo kot odlično, saj so preživeli vsi dojenčki, večina brez kakršnih koli simptomov SMA-1. Proizvajalec, podjetje AveXis, pričakuje, da bodo živeli običajno življenje in ne bodo več potrebovali nobenega zdravljenja.

Tako o zdravilu pravijo v slovenskem podjetju Bia Separations, ki za proizvodnjo učinkovine prispeva svojo tehnologijo čiščenja. Del pomembnega dosežka je tako  tudi slovensko znanje.

Pogovarjali smo se s soustanoviteljem in direktorjem Bia Separations Alešem Štrancarjem, ki v določanje cene ni vpleten, pravi pa, da je vzrokov za takšno ceno najbrž več.

"Dejstvo je, da gre za zdravila, katerih razvoj je pogosto trajal tudi več kot 25 let. V tem času so bile na delu velike skupine strokovnjakov in 25 let vzdrževati eno takšno skupino vsekakor ni poceni. Vprašanje je tudi, kakšna je "cena denarja", ki so ga raziskovalci dobili. Po navadi začnejo razvoj neka manjša podjetja, investitorji pa seveda želijo, da se njihov vložek povrne. Morda so tudi investirali v deset projektov, pa je bil uspešen zgolj eden. Če pomislimo, da je dal Novartis za AveXis osem milijard dolarjev (7,1 milijarde evrov), gre pa za podjetje, ki v vsem času delovanja ni imelo niti evra prihodkov, je jasno, da mora Novartis ta vložek pokriti s prodajo tega in še kakšnega zdravila," razlaga Štrancar.

Ocenjuje sicer, da obstaja velika verjetnost, da je bila cena določena po principu, kjer se upošteva, ali je na trgu že kakšen podoben proizvod in koliko je nov proizvod boljši.

Konkurence zolgensma nima prav veliko. Druga izbira, h kateri se lahko zatečejo pacienti, je zdravilo, poimenovano spinraza. A deluje drugače.

Khrystal Davis je po pisanju Statnews zdravilo izbrala za zdravljenje sina Hunterja. Bolezen je bila za družino hud udarec tudi v finančnem smislu, samo v nekaj mesecih po diagnozi so se zdravniški računi nakopičili do zneska skoraj milijon in pol evrov, je razložila – in to je znesek brez dragih naprav, ki so otroka ohranjale pri življenju. Odkar Hunter od leta 2016 jemlje spinrazo, ni bil nikoli več hospitaliziran, vendar mora nov odmerek zdravila prejeti vsake štiri mesece, cena tretmaja pa se na leto giblje okoli 350.000 evrov, prvo leto okoli 750 tisočakov. Stroški zdravljenja tako hitro presežejo zloglasno milijonsko ceno konkurenta. Vseeno je družina zadovoljna, Hunter je namreč preživel in danes živi precej kakovostno življenje.

"Cena zolgensme je visoka, a gre za zdravljenje, ki ga pacient dobi le enkrat. Ker ni potrebno ponavljanje, je kakovost njegovega življenja boljša," ocenjuje Štrancar. O tem, kaj je ceneje, kaj dražje, bi se dalo razpravljati. "Govorimo tudi o dojenčkih, ki živijo, če niso zdravljeni, do drugega leta starosti. Po navadi s pomočjo aparatur. Tudi imeti otroka v bolnišnici dve leti stane. Zavarovalnica v tem primeru plačuje za otroka, ki bo umrl. To zdravilo pa ponuja alternativo. Na začetku je seveda dražje, ampak po drugi strani človek živi. V tem primeru je žal to cena za življenje."

Z gensko terapijo (začasno) ozdravili celo slepoto: terapija, ki bo spremenila način zdravljenja in način plačevanja za zdravljenje

Je pa Štrancar eden tistih, ki menijo, da bodo sodobna zdravila spremenila tudi način delovanja zavarovalnic: "Morda bodo model spremenili na način, da se za ta zdravila ne bo plačevalo v enkratnem znesku, ampak skozi neko časovno obdobje." Novartis je na primer predlagal, da bi naročnik zdravilo plačeval pet let.

Genska terapija namreč, kot ocenjuje sogovornik, počasi stopa v ospredje, ko gre za učinkovite metode zdravljenja. Uspeh, ko je ameriška Agencija za hrano in zdravila FDA pred kratkim odobrila zdravilo Zolgensma, je tako le ena od stopničk za ta zdravila.

"S potrditvijo genske terapije se kratkoročno na široko odpirajo vrata za razvoj učinkovin za odpravljanje redkih genskih bolezni, dolgoročno pa za zdravljenje vseh vrst bolezni. Kar najbrž zdaj zelo zanima ljudi, je zdravljenje slepote, zdravljenje gluhote. Približno trideset odstotkov vseh slepih ljudi je slepih zaradi okvare gena. In ti bi lahko sčasoma dobili potreben tretma. Mi že imamo stranke, ki imajo svoje izdelke v postopku kliničnih študij, določenim je že uspelo, da so ljudje videli. Sicer le nekaj dni, ker zdravljenje še ni povsem učinkovito, ampak gre za stvari, ki se bodo razvijale naprej," pravi Štrancar.

"Gre za veliko revolucijo na področju farmacije, saj bo genska terapija v roku 20–30 let pokrivala večino bolezni – od zdravljenja raka, depresij, do sladkornih in srčnih bolezni. Potreba po večini generičnih in biogeneričnih zdravilih bo s tem odpadla, bistveno se bodo zmanjšali stranski učinki zdravil. Z množično uporabo genske terapije bo cena teh učinkovin padla. Omenjeno bo posledično povzročilo velike spremembe v delovanju zdravstva, zavarovalnic, predvsem pa farmacevtske industrije," je prepričan.

Kako deluje genska terapija?

"Pri vseh teh zdravilih, če jim sploh lahko rečemo zdravila, gre za proizvodnjo delčka dednega zapisa. S pomočjo genskih manipulacij celice, lahko so človeške ali živalske, naučimo, da proizvajajo ta delček. Po navadi v bioreaktorju. Potem je treba iz celotne zadeve izolirati ta gen. Najprej moramo razbiti celice, izločiti delček, ki je ena izjemno majhna 'stvar' v ogromni masi drugih molekul, tudi strupenih," razlaga sogovornik.

In tukaj na prizorišče stopi Bia Separations. "Naš glavni doprinos k zdravljenju je, da smo sposobni daleč najbolj učinkovito te delčke, genske zapise, izolirati iz te – po domače rečeno – 'juhe'. Ne glede na to, kakšen je genski zapis – daljši, krajši, za eno vrsto bolezni, drugo vrsto bolezni, mi ga znamo zelo učinkovito izločiti, očistiti do izjemne čistosti. Potem pa lahko naši partnerji oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s tretmajem teh bolezni, izluščeno formulirajo v neki sistem, ki omogoča vnos v človeško telo. Načini vnosa so različni. Lahko intravenozno, z injekcijsko iglo, v tem konkretnem primeru SMA-1 pa z vbrizganjem naravnost v možgane."

Prva klinična testiranja terjala tudi življenja

Sodelovanje, po katerem AveXis Inc. pri proizvodnji zdravila uporablja tehnologijo čiščenja zdravilnih učinkovin, ki so jo razvili v Bia Separations, se je zgodilo leta 2015, po zaslugi konference v ZDA.

Na dosežek so v podjetju seveda ponosni: "Zagotovo je to ena od stopničk, mi pa bomo delali še naprej, da pridemo do cilja, ki smo si ga postavili pred 25 leti, da postanemo glavni dobavitelj tehnologij za čiščenje zdravil četrte generacije."

Četrt stoletja sicer v branži ni minilo brez težav: "Pred okoli 15 leti se je trg popolnoma porušil, ker je na kliničnih testiranjih umrlo več ljudi. Pozneje so sicer preiskave pokazale, da smrti niso bile posledica zdravil, ampak nečistoč pa tudi neznanja. Ko ljudje sprejmejo ta zdravila, ne smejo imeti nobene bolezni, niti viroze ali angine, saj v tem primeru imunski sistem enostavno ne zdrži."

Mnogi iščejo "zlato", Slovenci pa imajo v rokah sito

Nova spoznanja so vodila k spremembam in branža zdaj beleži velike uspehe.

Bia Separations trenutno sodeluje v okoli 150 projektih: "Nekateri bodo šli čez klinične študije, nekateri ne bodo šli. Naš cilje je biti vodilna svetu, ko gre za čiščenje zdravil četrte generacije. Poenostavljeno si to lahko predstavljamo kot zlato mrzlico. Vsi so tam iskali zlato, ampak pravzaprav jih je zelo malo uspelo. Tudi tiste, ki jim je uspelo, so pogosto ujeli kakšni lopovi. Mi pa tukaj pravzaprav prodajamo sita. In vsi tisti, ki so sita prodajali v času zlate mrzlice, so uspeli. Tako kot oni niso iskali zlata, mi ne iščemo zdravila, ampak tistim, ki ga iščejo, omogočamo učinkovito delo."

Tehnologija čiščenja je, kot rečeno, eden ključnih procesov v proizvodnji zdravil, še posebej bioloških, saj je treba ločiti zdravilno učinkovino od drugih, pogosto strupenih ali celo rakotvornih: "Naše podjetje je skupaj z družbo AveXis razvilo najbolj ključen del proizvodnega procesa učinkovine – njeno čiščenje s pametnimi filtri. S FDA-jevim dovoljenjem za uporabo se potrdi tudi postopek čiščenja učinkovine," pravi Štrancar.

Posledično, dodaja, so njihovi pametni filtri postali del registracije učinkovine, kar pomeni 20–30-letno "zaklenjeno" uporabo produktov podjetja. "S to potrditvijo AveXis postaja vodilni proizvajalec učinkovin za gensko terapijo, za nas pa je to ključni referenčni projekt na področju genske terapije in drugih sorodnih terapij nove generacije. Našemu podjetju se odpira priložnost, da v roku 10 let doseže več kot 500 milijonov evrov prodaje letno," ocenjuje Štrancar.