Zakaj bodo Italijani v Jadran izpustili 160.000 hobotnic?

Zaradi modre rakovice, ki se je naselila in razširila v Jadranskem morju in drugod v Sredozemlju, se v Italiji vrstijo pozivi, da vlada razglasi izredne razmere. Modra rakovica je izjemno invazivna tujerodna vrsta, ki že povzroča ogromno škode, tako za biotsko raznovrstnost kot tudi za gospodarstvo. Najhuje je prizadela Italijo, kjer je ribiški industriji po nekaterih ocenah povzročila že za 200 milijonov evrov škode.

Italijanski znanstveniki z Univerze v Bologni zato delajo na projektu Octo-Blu, v okviru katerega vzgajajo na tisoče hobotnic, ki jih nato s pomočjo ribiških ladij nežno izpustijo v morje. Upajo namreč, da bodo hobotnice pomagale v boju proti tej invazivni vrsti.

"Hobotnice smo izbrali, ker so v divjini mogočen plenilec rakov," je za AFP povedal eden od raziskovalcev, Antonio Casalini.

Modri raki, ki izvirajo s severnoameriške atlantske obale, so v Sredozemlje prispeli pred desetletji, najverjetneje z balastno vodo s tovornih ladij. V zadnjih letih se je njihova populacija v Jadranskem morju drastično povečala, kar strokovnjaki pripisujejo vse toplejšemu morju, ki je posledica podnebnih sprememb.

Leta 2023 je njihovo število eksplodiralo in povzročilo veliko škodo na morskih sadežih, kot so klapavice, ladinke (vongole veraci) in rožnate ostrige.

Modra rakovica s svojimi ostrimi, modrikasto obarvanimi kleščami spretno odpira lupine. "Je absolutno vse, vključno z mladimi školjkami na morskem dnu. V lagunah okoli delte reke Pad je povzročila pravi pokol," pravi Davide Sanulli, 64-letni ribič in gojitelj školjk, ki sodeluje v projektu izpusta mladičev hobotnic.

Ena sama samica modre rakovice lahko v enem legu proizvede in izleže med 750.000 in osem milijonov jajčec. Izjemno visoka plodnost in odsotnost naravnih plenilcev je torej popoln recept, da se je v novem okolju ta invazivna vrsta iz Severne Amerike hitro razširila po Sredozemlju in Jadranu.

Modre rakovice so odlični plavalci, lahko zrastejo do enega kilograma in skoraj nimajo naravnih sovražnikov. Projekt "Octo-Blu", ki ga financira italijanska regija Emilija-Romanja, se je začel lani z namenom povečanja števila hobotnic za boj proti tej rakovici. Znanstvena ekipa v laboratoriju v pristaniškem mestu Cesenatico vzreja mlade hobotnice v posebnih rezervoarjih. Ko dosežejo pravo velikost, jih na tisoče v velikih plastičnih vrečah odpeljejo na morje in izpustijo v bližino podvodnih grebenov, kjer jim namestijo umetna zavetišča iz cementa in gline, da jim pomagajo preživeti.

Od junija so izpustili približno 80.000 mladih hobotnic, enako število pa naj bi izpustili do konca avgusta. Raziskovalci upajo, da se bo vsaj nekaj od njih uspešno razvilo. "Cilj je ustvariti manjšo obalno skupnost, ki se bo lahko učinkoviteje borila proti širjenju modrega raka," je dejal Casalini.

Ima pa projekt tudi konkretne omejitve. Navadna hobotnica namreč ne naseljuje plitvih, peščenih in toplejših voda lagun, kjer modri raki povzročajo največ škode. Njihov vpliv je zato tam lahko zanemarljiv. Raziskovalci se te težave zavedajo. Drugi strokovnjaki zato menijo, da bi lahko bil brancin učinkovitejši plenilec, medtem ko ekipa z Univerze v Bologni kot možno dopolnilo v boju proti modri rakovici preučuje tudi jegulje, ki se hranijo z rakovimi jajčeci.

Poleg ukrepov za zadrževanje in boj proti tej vrsti se vrstijo tudi poskusi komercialnega izkoriščanja modre rakovice. Med drugim v kulinariki. Njeno meso je namreč izjemno okusno, sladkasto in v Severni Ameriki predstavlja visoko cenjeno kulinarično specialiteto.

Velike količine oklepov, ki nastanejo pri industrijski predelavi mesa, pa se lahko komercialno predelujejo v stranske proizvode. Iz njih namreč pridobivajo hitin in hitozan, snovi, ki se zaradi njihovih antimikrobnih in regenerativnih lastnosti uporabljata v biomedicini, kozmetiki ter za proizvodnjo biorazgradljive embalaže.

Preostali predelovalni odpadki se zaradi visoke vsebnosti kalcija, beljakovin in karotenoidov (kot je astaksantin) meljejo v hranljivo živalsko krmo in gnojila, s čimer se doseže popoln in trajnosten izkoristek celotne biomase te živali.