Je morje na Hrvaškem res vedno slabše kakovosti?

Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v EU za leto 2025, po katerem je Hrvaška s 5. mesta padla na 12. mesto z razmeroma nizkim deležem voda odlične kakovosti (86,2 %), ne predstavlja realne slike kakovosti kopalnih voda na Hrvaškem.

Hrvaška je namreč od leta 2022 v monitoring vključila 113 novih merilnih točk, kar pomeni pomemben prispevek k varnosti kopalcev in kakovosti spremljanja kopalnih voda na Hrvaškem. Ker je za oceno kakovosti kopalnih voda potrebno neprekinjeno štiriletno spremljanje, za teh 113 točk takšne časovne serije še ni na voljo, zato so ostale v kategoriji neocenjenih voda, kar je običajen postopek pri ocenjevanju kopalnih voda.

Delež neocenjenih kopališč na Hrvaškem je precejšen in znaša 11 %. Žal zaradi načina izračuna deleža voda odlične kakovosti, ki ga uporablja EEA, te vode niso bile vključene v to kategorijo, njihovo število pa je bilo vseeno upoštevano pri izračunu deležev drugih ocenjenih voda.

Zaradi tega je delež voda odlične kakovosti na Hrvaškem izračunan nerealno in je bistveno nižji od dejanskega. Če bi upoštevali le ocenjene vode, bi delež voda odlične kakovosti po poročilu EEA znašal 96,7 %, Hrvaška pa bi še naprej ostala v samem vrhu držav EU.

Žal je EEA zaradi takšnega načina izračuna v svet poslala napačno sliko o kakovosti kopalnih voda na Hrvaškem. Verjamem, da bodo turisti to prepoznali in še naprej zaupali čistemu hrvaškemu morju.

Da, beleži se negativen trend zmanjševanja deleža plaž, na katerih je morje odlične kakovosti; pri tem mislim na letne ocene, ki jih pripravlja samo Hrvaška. Ne gre za katero koli specifično območje, vendar bi lahko rekli, da je bil v pretekli sezoni največji delež takšnih plaž zabeležen v Splitsko-dalmatinski županiji, nekoliko večji kot v drugih županijah. Poslabšanje ni drastično, večinoma gre za to, da ima manjši delež plaž, ki so imele prej morje odlične kakovosti, zdaj morje dobre kakovosti.

Ta ugotovitev sploh ni zaskrbljujoča, kar je treba jasno poudariti. Hrvaška je še vedno med državami članicami z nizkim deležem kopalnih voda nezadovoljive (slabe) kakovosti, ki je precej pod povprečjem EU. Dejstvo, da se je zmanjšal delež plaž z odlično kakovostjo vode, je za nas na Hrvaškem nekoliko nenavadno, saj smo bili skoraj 20 let vajeni zelo visokega deleža takšnih plaž. Vendar se je delež teh plaž zmanjšal izključno v korist plaž z dobro kakovostjo morja, kar je prav tako zelo dobro in to je treba posebej poudariti.

Brez temeljite analize je težko izpostaviti natančne razloge za takšen trend. Zagotovo pa je eden glavnih razlogov za poslabšanje uporaba nacionalnih meril. Jasno je treba poudariti, da je Hrvaška edina država članica EU, ki uporablja strožja merila za ocenjevanje kakovosti kopalnega morja.

Če bi Hrvaška uporabljala merila iz evropske direktive o upravljanju kakovosti kopalnih voda, bi se delež plaž, na katerih morje ni ocenjene kot odlične kakovosti, bistveno zmanjšal, kar pomeni, da bi se delež morja odlične kakovosti povečal.

Natančneje, v sezoni 2025 je po hrvaških merilih delež plaž z odlično kakovostjo morja na letni ravni znašal 91,32 %, medtem ko je po merilih EU ta delež precej višji in znaša 94,9 %. Delež plaž z morjem slabe kakovosti bi znašal 0,09 %, medtem ko povprečje EU znaša 1,5 %.

Poleg tega bi se večina plaž, ki danes niso ocenjene kot odlične, po evropskih merilih izboljšala za eno kakovostno kategorijo.

Drugi razlog je sam način izračuna ocene, ki na nek način kaznuje čisto kopalno morje. Sistem ocenjevanja namreč ne dopušča ekstremnih vrednosti, saj temelji na tako imenovani normalni porazdelitvi podatkov. Podatki, ki jih dobivamo za morsko vodo, pa so prav nasprotno pogosto ekstremni, saj so vrednosti indikatorjev (E. coli in črevesni enterokoki) zelo nizke.

Že en nekoliko slabši rezultat, ki ni nujno nesprejemljiv, lahko bistveno vpliva na končno oceno. Takšne primere smo imeli tudi lani. Nekatere plaže so bile ocenjene kot nezadovoljive, čeprav na njih ni bilo zabeleženega niti enega preseganja mejnih vrednosti indikatorjev.

Za takšen sistem ocenjevanja bi bilo – čeprav se laikom to morda zdi nelogično – celo bolje, da bi bilo morje stalno zmerno onesnaženo, saj bi bili podatki bolj uravnoteženi in ne bi prihajalo do podcenjevanja kakovosti, kot se dogaja zdaj.

Kar zadeva morebitna onesnaženja, velja preprosto pravilo: če ne poznate vzroka, tudi ne morete učinkovito ukrepati. Gotovo pa je, da bo nova direktiva, ko bo sprejeta, omogočala drugačen način ocenjevanja, zaradi katerega odlične plaže ne bodo več kaznovane v primeru zmernega onesnaženja, kot se dogaja danes.

Poleg tega bo Hrvaška zagotovo uvedla nova merila, ki bodo sicer še vedno strožja od evropskih, vendar bodo bolje usklajena z zgodovinskimi podatki, zbranimi na Hrvaškem. Ena od pomanjkljivosti sedanje direktive je tudi ta, da so vse države članice sprejele enaka priporočena merila, čeprav gre za države z zelo različnimi geografskimi in podnebnimi razmerami. Te razlike pa pomembno vplivajo na primernost in uporabnost določenih meril za ocenjevanje kakovosti kopalnih voda.

Če se s kopalnimi vodami ne upravlja premišljeno, lahko naraščajoči pritiski vedno predstavljajo težavo. Prepričan sem, da se bo Hrvaška znala soočiti s takšnimi izzivi in da bo strategija upravljanja kopalnega morja usmerjena v ohranjanje kakovosti morja in okolja. V nasprotnem primeru bi lahko negativen trend ogrozil gospodarstvo in ugled našega čistega morja kot pomembne blagovne znamke, kar nikomur ne bi koristilo.

Rad bi poudaril, da je treba takšne podatke razlagati preudarno in razumno ter upoštevati mnenje stroke. Nepotrebno ustvarjanje panike zaradi neznanja ali želje po senzacionalizmu nikoli ni dobro. Slovenski turisti so bili vedno zvesti čistemu hrvaškemu Jadranu in verjamem, da bodo takšni ostali tudi v prihodnje.