Saga 5G: jastogi na soncu in kitajsko pravilo 'zob za zob'

Najbrž še nikoli prej ni tako držalo - kdor nadzira komunikacijo, upravlja populacijo. Smo v času, ko je globalna populacija konstantno bombardirana z informacijami, cena udobnega, zabavnega in povezanega sveta pa so kupi podatkov o posamezniku in skupnosti. Kdor jih ima v svojih rokah, ima moč. Prav zato ni presenetljivo, da je boj za tehnološko prevlado postal tako pereče politično vprašanje. 

"Amerika ugotavlja, da ni več edina tehnološka velesila na svetu, da jo Kitajska dohiteva, mogoče celo prehiteva in jo je treba ustaviti. To trenutno počnejo na ta način, da se ustavlja tehnološka podjetja, ki gradijo omrežja 5G, mobilne telefone ..." meni Matjaž Klančar, urednik računalniške revije Monitor. 

Čeprav se okoli omrežij 5G spleta nešteto ugibanj, celo teorij zarote, tehnologija 5G v resnici ni revolucija, ampak evolucija."To so omrežja, ki jih poznamo že zdaj v obliki 4G, ki pa bodo še hitrejša, ki bodo ponujala še krajšo latenco, se pravi, da se bodo stvari hitreje in bolj trenutno dogajale. Teoretično omogočajo povezavo med samovozečimi avtomobili, podjetja bodo med seboj interno bolje komunicirala," nadaljuje Klančar. Bodo pa, ko bo treba dosegati višje hitrosti, bazne postaje delovale na višjih frekvencah, zato bo domet teh postaj krajši in jih bo treba postaviti več, kar bo za marsikoga dobra poslovna priložnost. 

Področje s peščico igralcev

Nesporni paradni konj na področju razvoja teh omrežij je kitajski Huawei. Zdi pa se, da je preostali svet zelo pozno opazil, kam je na tem področju šel razvoj - in kdo mu ni sledil."Američani dejansko nimajo podjetja, ki bi se ukvarjalo z omrežji, kar so imeli je šlo v roke Nokie. V svetu so trenutno edina podjetja, ki se ukvarjajo s 5G omrežji Ericsson, Huawei, Nokia in do neke mere še Samsung. Celo ameriški zunanji minister Mike Pompeo je že rekel, da bi ameriška podjetja morala vložiti denar v Ericsson in ga okrepiti," še pove Klančar. 

V Huaweiu so pričakovano prepričani, da podpis skupne izjave o varnosti omrežij 5G, zlasti pred kitajskim varnostnim aparatom, med ZDA in Slovenijo ne bo pripomogel k varnosti telekomunikacijskih omrežij ali izboljšal kibernetske varnosti države, temveč bodo omejitve negativno vplivale na proces uvajanja 5G v Sloveniji. 

Prav tako pri Huaweiu že dolgo zanikajo obtožbe, da po svetu vohunijo za kitajsko oblast in trdijo, da za to ni nobenih dokazov, medtem ko številni menijo, da se dokaz neizpodbitno skriva v samem ustroju kitajske države. 

Pri Ericssonu prepričani, da so prav tako dobri ali še boljši kot Huawei

Huaweievi konkurenti, predvsem švedski Ericsson, na drugi strani menijo, da ne bo prav nobene tehnološke težave, če omrežij ne bo gradil Huawei, poudarjajo namreč, da je njihova tehnologija prav tako dobra ali še boljša. "Dvomim, da je kdo pred nami," je pred časom samozavestno dejal podpredsednik družbe Fredrik Jejdling. 

Družba Ericsson, ki pa vendarle nima na razpolago toliko denarja kot Huawei, sicer zdaj računa na vrsto tistih pogodb, ki jih je imel Huawei že (napol) v žepu. 

Je pa družba Evropo opozorila, da se bo znašla v težavah, če bo predolgo odlašala z gradnjo 5G omrežij, saj da je že zdaj v zaostanku, še dodatno pa roke podaljšujejo tako pandemija kot zapleti s Huaweiem. 

Kot je poročal Financial Times, izjava o tem, da zmagujejo v 5G tekmi, ni bila povsem iz trte izvita. Čeprav je v medijskih poročanjih o 5G prednjačil Huawei, je imel konec lanskega leta Ericsson sklenjenih 79 5G komercialnih pogodb, Nokia 63 in Huawei 50. 

Slednje podjetje se je takrat zapletlo še v eno zanimivo "piar zgodbo". Ponujalo je več kot 100 tisočakov ugledni britanski izobraževalni ustanovi London School of Economics, da "tri leta analizira vodilno vlogo podjetja na področju tehnologije 5G". 

Ustanovi so takrat očitali, da se igra z ugledom. Je pa mogoče na enem od njihovih blogov najti Huaweiu precej naklonjen zapis, v katerem avtor Jonathan Liebenau med drugim izpostavlja: "Ne vemo ali Huawei predstavlja nevarnost, dokler se ne pojavi nekdo, kot je bil Edward Snowden, in nam dokaže, da kitajska vlada izkorišča digitalno ekonomijo, kot nam je Snowden pokazal na primeru ZDA. Medtem pa lahko samo upamo, da bomo imeli korist od Huaweievih inovacij."

Da se bo s podatki tako ali drugače igral vsakdo, ki bo imel do njih dostop, pa naj bo to Kitajska ali kdo drug, je jasno. Meniti drugače bi bilo pač naivno, skušnjava je enostavno prevelika. A očitno vse več držav, vključno s Slovenijo, ocenjuje, da je vendarle bolje tvegati z "gospodarji, ki jih poznamo", kot z neznank polno Kitajsko. 

Kitajska vrača udarec?

Ta zagotovo ne bo mirno gledala, kako se kot domine podirajo Huaweievi načrti. Družba v očeh partije velja za nosilca inovacij, dobrega podjetništva in seveda pomembnega izvoznika. "Kitajska bo delovala po pravilu zob za zob. Vsakič, ko bo Trump dvignil carine, jih bo dvignila Kitajska, ko bo Kanada aretirala kakšnega Kitajca, bo Kitajska aretirala dva Kanadčana. Povračilni ukrepi bodo ostri in dolgotrajni," je za Industry Week pred kratkim ocenil Stanley Čao, velik poznavalec poslovanja s Kitajsko, svetovalec podjetij in tudi avtor knjige Selling to China. 

Ta je po eni strani ocenil, da se lahko zgodi, da bomo vse bolj priča primerom, ko bo kakšnemu poslovnežu, predvsem iz kroga ZDA in zaveznic, zavrnjen vstop na Kitajsko, ko bo kdo pridržan, po drugi strani pa bi se lahko začelo za podjetja zapletati z birokracijo:"Imel sem klienta, ki je prodajal jastoge. V nič je šla pošiljka, vredna nekaj manj kot 20.000 evrov, ker so kitajski cariniki dragocen tovor "pozabili" na pomolu na vroč julijski dan. Ne vem, kako bi temu rekli, glede na to, da se je zgodilo prvič v 10 letih rednega poslovanja. Napaka? Maščevanje?" Dogodek se je sicer zgodil dan po Trumpovem dvigu carin. 

Pričakuje tudi, da se obeta zaprtje poslovalnic družb McDonald’s in Starbucks zaradi "zdravstvenih razlogov", dostop do kitajskega trga pa bo za podjetja "upornih držav" postal zelo zapleten. 

Kar je zagotovo eden glavnih pomislekov Nemčije, ko gre za izključitev Huaweia. Berlin skrbi za avtomobilsko industrijo, ki velja za enega od stebrov nemškega gospodarstva, po drugi strani pa ima velike težave in potrebuje nove trge - tudi kitajskega, čeprav analitiki menijo, da se bo ta prej ali slej tako ali tako zaprl - skladno s kitajsko politiko, ki daje prednost domačim proizvajalcem. 

Veliko vprašanje pa je, kaj bo vse skupaj pomenilo za globalno dobavno verigo in kako se bodo globalni odnosi na koncu dejansko razpletli. Svet je na številnih področjih odvisen od kitajskih izdelkov, zahodni svet je tja leta selil proizvodnjo vsega mogočega, ko je iskal poceni delovno silo. "Kitajska ima dovolj moči, da vpliva na dobavno verigo, borzno dogajanje in dnevno življenje milijonov," je jasen Čao. Bitka za zaveznike in prevlado je tako šele v fazi ogrevanja.