Internet ostaja tak, kakršnega poznamo

Evropski parlament je pravkar zavrnil podelitev mandata za medinstitucionalna pogajanja o predlogu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Predlog direktive bo zdaj vrnjen nazaj v postopek, kar omogoča spremembo spornih členov.

Najspornejša sta bil 11. in 13. člen. Prvi je omejeval posameznikovo pravico do deljenja spletnih povezav, saj je vzpostavljal davek na povezave. Založnikom medijskih publikacij, denimo novičarskim portalom, je dajal pravico, da zaračunajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin. Drugi pa je spletnim platformam in aplikacijam nalagal, da bdijo nad svojimi uporabniki in njihovimi vsebinami ter že pred objavo s t. i. samodejnimi filtri preprečijo kršitve avtorskih pravic na spletu. Filtri, ki po prepričanju mnogih pomenijo prikrito cenzuro, bi objavo vsebin že zgolj ob sumu kršitev avtorskih pravic blokirali. 

Številni so povzdignili glas proti takšnemu urejanju področja avtorskih pravic, ki da omejujejo svoboščine na internetu, nekateri pa so stopili v bran predlaganim spremembam.  

Dejstvo sicer ostaja, da je reforma avtorskega prava EU nujna, saj to ni dobro prilagojeno na digitalno okolje. 

Kaj je težava predlaganih filtrov? 

Nekatera določila "bodo uničila internet, kot ga poznamo", je s peticijo opozarjal inštitut Danes je nov dan, številni strokovnjaki za digitalno okolje, ki se jim pridružujejo tudi nekateri evropski poslanci, pa so svarili, da internet postaja "orodje za nadzor". 

Kot je opozoril Žiga Vrtačič z inštituta Danes je nov dan, filtri, ki bi ob sumu kršitev avtorskih pravic blokiral objave, ne bi dovolili niti objav z avtorsko zaščiteno vsebino, ki pa so v skladu z zakonom in principom poštene rabe, kot so gifi, memi in parodije. Uporabniki bi tako izgubili določene že pridobljene pravice. Njihov razvoj pa bi si lahko privoščili le največji internetni igralci, je dodal. Domneva nedolžnosti na internetu ne bi obstajala, filtri bi preverjali vse, kar je enako, kot če bi ob odhodu iz trgovine vsakemu pregledali žepe. "To ustvarja nezanesljivo in ogromno cenzorsko mašinerijo, ki se jo da hitro uporabiti še za kaj drugega kot za branjenje avtorskih pravic, kar je še posebej strašljivo," je prepričan. 

Vrtačič je sicer zagotovil, da je reforma avtorskega prava EU potrebna, da je v predlagani direktivi "cel kup določil, ki so zelo na mestu", da pa je treba zagotovo ustaviti sprejetje 11. in 13. člena. 

Proti tudi 'oče' interneta

Direktivo je leta 2016 predložila Evropska komisija z namenom posodobitve avtorskega prava EU v dobi Facebooka in Googla ter ciljem, da bi avtorji, novinarji in umetniki prejeli pošteno plačilo za svoje delo. Prva v vrsti nasprotujočih direktivi med evropskimi poslanci je Julia Reda iz Piratske stranke ter ob njej številni poznavalci in raziskovalci interneta.

V začetku junija je na evropske poslance 70 največjih imen interneta naslovilo odprto pismo, vključno z očetom svetovnega spleta Timom Bernersom-Leejem in ustanoviteljem Wikipedie Jimmyjem Walesom, v katerem so direktivo označili za "nezaslišan korak k transformaciji interneta iz odprtega prostora za deljenje in inovacije v orodje za avtomatiziran nadzor in za nadzor njegovih uporabnikov".

Poročevalec Axel Voss (EPP) je kritike vztrajno zavračal z zagotovilom, da nihče nikoli ni in nikoli ne bo filtriral interneta.