Prvi "človeški genom iz Pompejev" je zakodiran v DNK, ki so ga znanstveniki pridobili iz kosti. Ohranjeni trupli obeh zakopanih oseb so leta 1933 odkrili v hiši, ki so jo arheologi v Pompejih poimenovali Casa del Fabbro – Obrtnikova hiša. Ležali sta v kotu jedilnice, kot bi bili ravno pri kosilu, ko je 24. avgusta leta 79 izbruhnil vulkan.
Nedavna študija je pokazala, da bi lahko ogromen oblak pepela, ki je nastal ob izbruhu vulkana Vezuv, prebivalce mesta pomoril v manj kot 20 minutah. Po besedah antropologinje Serene Viva z univerze v Salentu osebi, katerih trupla so preučevali, nista niti poskušali pobegniti.
"Glede na položaj njunih teles se zdi, da nista bežala," je Viva povedala v oddaji Inside Science na radiu BBC Radio 4. Zadnja študija kosti omenjenih oseb pa je zdaj razkrila nove ključne podatke.
"Vse je bilo povezano z ohranjenostjo okostij. Videti je bilo obetavno, zato smo se odločili, da poskusimo z ekstrakcijo DNK iz kosti," je pojasnil profesor Gabriele Scorrano iz centra Lundbeck GeoGenetics v Københavnu, ki je vodil študijo.
Genetska študija je pokazala, da je moško okostje vsebovalo DNK bakterij, ki povzročajo tuberkulozo, to pa kaže, da je bolezen morda imel že pred smrtjo. Fragment kosti na dnu lobanje pa je vseboval dovolj nedotaknjene DNK, da so lahko določili njegov celotni genski zapis.
Profesor Scorrano je dodal, da bi lahko z biološkimi raziskavami Pompejev in okolice pridobili še veliko novega znanja, vključno z analizami DNK iz starodavnega okolja. S tem bi lahko pridobili še več informacij o biotski raznovrstnosti v tistem času.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.