Izbruh vulkana na Tongi najmočnejša zabeležena eksplozija

Pred več kot letom dni je izbruhnil podvodni vulkan Hunga Tonga-Hunga Ha'apai, kar je bil največji zabeležen vulkanski izbruh. Na tokratnem posvetu Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko pa so seizmologi Agencije za okolje ob predstavitvi izbruha opozorili, da je bil izbruh, ki se je zgodil 15. januarja lani, najmočnejša eksplozija, zabeležena s sodobnimi instrumenti, precej silovitejša od vulkanskih izbruhov 20. stoletja ali jedrskih eksplozij.

Kot so pojasnili, sta začetna eksplozija in oblak sprožila valovanje v kamninah Zemljine notranjosti, oceanski vodi in atmosferi. Seizmično valovanje skozi Zemljino notranjost in atmosfersko valovanje pa so zabeležile tudi slovenske potresne opazovalnice, ki so od vulkana oddaljene okoli 17.000 km. 

In kaj razkrivajo podatki? Čelo seizmičnega valovanja je pot od vulkana do Slovenije, ki vodi preko Zemljinega jedra, prepotovalo v 20 minutah. Tresenje tal je bilo enakovredno potresu z navorno magnitudo med 5,8 in 6,3. Prehod atmosferskega valovanja čez Slovenijo, ki tudi povzroča gibanje tal, je bilo na slovenskih potresnih opazovalnicah zabeleženo med 15 in 20 ur po vulkanskem izbruhu.

Kot so ob objavljenem seizmogramu zapisali na Arsu, je na sliki prikazan 34-urni trikomponentni zapis, na katerem sta z modro in zeleno puščico označena vstopna časa seizmičnega valovanja, z oranžno in rdečo pa prihod valovanja zraka. V zgornjem desnem kotu je z enakimi barvami prikazana pot valov od vulkana do opazovalnice skozi Zemljo in okoli nje.

Na drugi sliki je prikaz vulkana 6. januarja 2022 (leva slika), na desni pa stanje 18. januarja 2022.

Moč izbruha je bila ekvivalentna petim do šestim megatonam eksploziva TNT, ugotavljajo strokovnjaki. Eksplozija je dobesedno izbrisala s površja hiše na sosednjih otokih, ostali otoki, ki so del arhipelaga, pa so bili prekriti s pepelom, nižji deli pa poplavljeni zaradi cunamija, ki ga je sprožil izbruh. 

Simon Proud je britanski znanstvenik, ki se je specializiral za analizo satelitskih podatkov. Glede izbruha na Tongi je dejal, da po vseh letih pregledovanja in analiziranja podatkov tako močne eksplozije še ni videl. Oblak pepela se je dvignil tako zelo visoko in izjemno hitro, da naprave, ki jih uporabljajo običajno za merjenje dvigovanja oblakov, niso delovale. Kot ocenjuje, se je oblak oziroma stolp pepela dvignil 35 do 40 kilometrov visoko, kar pomeni, da je prebil plast tropopavze, to je meja med troposfero in stratosfero, ki označuje zgornjo mejo prisotnosti vodne pare v zraku. Od te višinske ravni je namreč zrak popolnoma suh. 

Kot njegove ugotovitve povzema avstralski medij ABC, se je gobasti oblak pepela v manj kot eni uri razširil na območje, veliko okoli 400 kilometrov krat 400 kilometrov. Še bolj kot to pa je strokovnjake presenetil viden udarni val, ki ga je izbruh sprožil v zemeljski atmosferi. "Atmosfera se je premikala za okoli 100 do 200 metrov (v obliki valovanja gor in dol). In ko se to dogaja, se enkrat ozračje segreva, nato ohlaja. To pa je tisto, kar lahko razberemo iz satelitskih podatkov," pojasnjuje Proud in dodaja, da so vulkanski izbruhi in vremenski dogodki že povzročali podobne udarne valove, a tako velikega še niso zaznali. Različni sateliti, ki so zaznali val, so izračunali, da se je le-ta gibal s hitrostjo več kot 1000 km na uro, zemeljsko oblo pa naj bi obkrožil najmanj trikrat.