Japonski znanstveniki presadili kožo na obraz humanoidnega robota

"Model žive kože, ki je sestavljen iz celic in zunajceličnega matriksa, ima zaradi svojih bioloških funkcij potencial, da postane idealen prekrivni material za robote," so v uvodu študije zapisali japonski znanstveniki, v njej pa so razvijali metodo za pritrditev kožnega tkiva na osnovno strukturo. S pomočjo mehanskih naprav, ki posnemajo kožne vezi, so robotskemu obrazu, prekritemu z ekvivalentom kože, omogočili, da se nasmehne. 

V raziskavi, ki so jo objavili v znanstveni reviji Cell Reports Physical Science, so objavili tudi nekaj videoposnetkov, med drugim posnetek, ki kaže, kako znanstveniki lahko manipulirajo s kožo, da se ta razpotegne v nasmeh. Pri tem pa se tkivo ne nabira, strga ali zatika na mestu.

Predhodni poskusi, da bi tkivo, narejeno iz človeških celic, pritrdili na trdno površino, niso bili najbolj uspešni, saj se je koža med gibanjem poškodovala. 

Čeprav rožnata gmota bolj spominja na smeška kakor na pravi človeški obraz, ekipa znanstvenikov, ki jih vodi profesor Šodži Takeuči iz Laboratorija za biohibridne sisteme Univerze v Tokiu, pravi, da bi lahko ta preboj utrl pot realističnim humanoidom v prihodnosti.

"Cilj naše kultivirane kože je posnemati celoten obseg bioloških funkcij, ki jih najdemo v človeški koži, vključno z aktivnostjo obraznih mišic, žlez znojnic, lojnic, por, krvnih žil, maščobe in živcev," je Takeuči pojasnil za Al Jazeero. 

"Ta celovita funkcionalnost bi omogočila bolj realistične in interaktivne robotske aplikacije," je dodal. Takeuči je sicer prepričan, da je pot do tega, da bo robotska koža postala 100-odstotno realistična, še precej dolga. "Čeprav želimo ustvariti bolj realistične robote, je naš cilj izboljšati njihovo uporabnost in interakcijske zmožnosti," pravi. 

Zagovorniki biohibridne robotike verjamejo, da bi lahko ta napredek nekega dne privedel do družbene revolucije, kjer bodo ljudje živeli ob robotih, ki so videti in se vedejo kot resnični ljudje. In prava koža je pomemben vidik, ki bi robotom omogočil, da bi bolj avtentično izražali čustva in komunicirali s svojimi človeškimi dvojniki. S tem pa bi se zabrisala meja med ljudmi in stroji. 

Ob tovrstnih znanstvenih napredkih pa se pojavljajo tudi moralna in etična vprašanja. V nedavnem članku, ki je bil objavljen v znanstvenem zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, so raziskovalci z Univerze v Southamptonu pozvali k boljšim regulativnim okvirom in etičnim smernicam za razvoj biohibridne robotike. V članku so izpostavili tri glavna problematična področja: kako bodo bioroboti sodelovali z ljudmi in ekosistemi, potencialna integracija biorobotov v človeška telesa in etična vprašanja glede moralnega statusa biorobota.