Kaj je bil vzrok za včerajšnja močna neurja s točo?

V večernih urah je bilo težišče nevihtnega dogajanja nad Koroško in osrednjo Slovenijo, kjer je zaradi obnavljanja nevihtnih oblakov in njihovega počasnega pomikanja ponekod padla tudi večja količina dežja in toče. Največ padavin je zabeležila postaja Jeronim v občini Vransko (63,5 mm). Sledijo Brnik (61 mm), Litija (43,3 mm), Ratitovec (40,7 mm), Jelendol (33,3 mm), Mežica (31,8 mm) in Velenje (30,5 mm). Gre za podatke iz samodejnih meteoroloških postaj Agencije za okolje. 

Vzrok za krajevna neurja je bila hladna fronta, ki se je čez Srednjo Evropo pomikala proti vzhodu in je pozno popoldne s svojim obrobjem dosegla tudi naše kraje. Zaradi vpliva fronte je nad našimi kraji prisotno vetrovno striženje, ki je skupaj z veliko pregretostjo ozračja glavni krivec za burno vremensko dogajanje.

 O vetrovnem striženju govorimo, ko veter z višino spreminja smer in hitrost, zato se lahko nevihte nad istimi območji zadržujejo in obnavljajo dalj časa. S prihodom fronte se je včeraj veter pri tleh obračal na vzhodno smer, višje pa je pihal zmeren zahodni do severozahodni veter, kar je bil pravi recept za močna neurja.

Tudi danes in jutri lahko pričakujemo nastanek krajevnih neviht, ki pa jih bo precej manj kot včeraj, hkrati pa bodo te omejene bolj kot ne le na hribovite predele zahodne in severne Slovenije. Spet več nevihtnega dogajanja bomo deležni v nedeljo in ponedeljek, ko nas bo od zahoda dosegel vpliv nove fronte. Do vključno nedelje bomo po nižinah večjega dela države vsak dan izmerili malo nad 30 stopinj Celzija, v prvi polovici prihodnjega tedna pa nas čaka občutnejša ohladitev.