Letos so prejeli 27 vlog, izmed teh so izbrali osem finalistov. Za najboljšo inovacijo je komisija, sestavljena iz profesorjev iz različnih fakultet, izbrala projekt z naslovom Novi načini varovanja najpomembnejših kulturnih rastlin. Na drugo mesto se je uvrstil projekt Ali-mAb kromatografija, na tretje mesto pa projekt Hibridna toplotna naprava. Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli denarno nagrado iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti šest tisoč evrov, ekskluzivno članstvo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju in podporo pri komercializaciji inovacije, so sporočili z ljubljanske univerze.

Letošnja zmagovalna inovacija je že požela mednarodno pozornost, rezultati so bili med drugim objavljeni tudi v najprestižnejši znanstveni reviji Science, izum so sicer zaščitili tudi v mednarodni patentni prijavi. ''Ta nagrada je veter v hrbet, ki nam bo pomagal na nadaljnji poti,'' je dejal član zmagovalne skupine doc. dr. Izidor Sosič. ''Za našo inovacijo sta se zanimali že dve podjetji iz tujine, eno iz Nemčije in eno iz Belgije. Glede na to, da je gre za novo skupino tarč, na katero se lahko usmerimo v boju proti rastlinskim škodljivcem, je zanimanje sorazmerno veliko,'' je povedal prof. dr. Gregor Anderluh, tudi član zmagovalne ekipe.

''Zelo pester nabor prijav skozi leta jasno kaže, da se odlične ideje rojevajo in razvijajo na vseh področjih delovanja univerze: v tehniki, naravoslovju, družboslovju, pa tudi v humanistiki in umetnosti. Z oblikovanjem inovacijskega ekosistema, katerega del je tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator, želimo v prihodnje še bolj aktivno spodbuditi prenos znanja iz akademskega sveta v poslovno prakso,'' je v svojem nagovoru poudarila prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Tanja Dmitrović.

Več o zmagovalnih inovacijah

Zmagovalna ekipa se je ukvarjala s problemom, kako zaščititi kulturne rastline, ko sta krompir in paradižnik. Škodljivi mikrobi namreč povzročajo bolezni zelenjave v vseh fazah rasti in med transportom. ''Mnogi kot orožje za lažji napad in širjenje po rastlinah izločajo proteine NLP. Sedanja zaščitna sredstva prodrejo v mikrob in delujejo na celične procese, ki so skupni vsem živim bitjem, zato so potencialno strupena za ostale organizme. Odkritje temelji na popolnoma novem pristopu za zaščito ekonomsko najpomembnejših rastlin, kot sta krompir in paradižnik. Skupina je našla spojine, ki se vežejo neposredno na NLP-je, onemogočijo njihovo delovanje in preprečijo propad rastlin. Izum je rezultat desetletja prebojnih znanstvenih raziskav,'' so zapisali v kratkem pojasnilu. Ekipo sestavljajo: dr. Vesna Hodnik, dr. Izidor Sosič, dr. Katja Pirc, dr. Irena Hreljac, David Fabjan, prof. dr. Gregor Anderluh (Biotehniška fakulteta in Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Kemijski inštitut).

Nič manj ni zanimivo in pomembno tudi delo drugouvrščene ekipe, sestavljene iz sodelavcev ljubljanske Fakultete za farmacijo. Naslov njihovega projekta je Ali-mAb kromatografija, ki je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi. Skupina je razvila alternativno kromatografsko platformo za izolacijo in čiščenje monoklonskih protiteles, osnovano na uporabi strukturno preprostih peptidov. Monoklonska protitelesa namreč sodijo med najbolj zapletena biološka zdravila, zato je njihovo pridobivanje izjemno zahtevno in povezano z visokimi stroški. Kot so pojasnili, odkriti peptidni ligandi (vezalci) iz kompleksnih zmesi, kakršno je celično gojišče, selektivno zajamejo protitelesa, medtem pa lahko ostale komponente in nečistote učinkovito sperejo. ''Inovacija predstavlja za farmacevtsko industrijo možnost stroškovno učinkovitejšega pridobivanja protiteles. Kromatografska kolona na osnovi inovativnih ligandov ima daljšo življenjsko dobo od trenutno uveljavljenih, sam proces čiščenja pa poteka v pogojih, ki ohranjajo integriteto biološke učinkovine. Razvita tehnologija predstavlja izjemen potencial za pridobivanje učinkovitejših, varnejših in dostopnejših bioloških zdravil,'' so obrazložili. Člani podjetniške skupine so: asist. Nika Kruljec, asist. dr. Peter Molek, izr. prof. Mojca Lunder, doc. dr. Tomaž Bratkovič.

Glede na napovedi, da se bo ozračje le še segrevalo, ima tretjeuvrščena inovacija še kako velik potencial na trgu. Dejstvo je, da bo življenje brez klimatskih naprav v vse bolj hudih in dolgotrajnejših vročinskih valovih praktično nemogoče, tako kot si ne predstavljamo več življenja brez ogrevanja v hladnih mesecih leta. Tako sta asist. dr. Andrej Žerovnik in doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo sta razvila hibridno toplotno napravo, saj je trenutno najbolj razširjena tehnologija hlajenja - parno-kompresorska tehnologija - stara, relativno neučinkovita in še vedno ekološko sporna. Njun hibridni sistem združuje klasično, parno-kompresorsko tehnologijo in elastokalorično tehnologijo, ki po ocenah številnih strokovnjakov, kaže največji potencial kot hladilna/ogrevalna tehnologija prihodnosti. ''Uvedba hibridnega sistema obeta višje izkoristke, dopušča nižje moči parno-kompresorskega sistema, kar posledično predstavlja manjšo porabo energije in okolju neprijaznih hladiv ter omogoča postopno uvajanje 'zelene' alternativne tehnologije elastokaloričnega hlajenja/ogrevanja.''

Ostali finalisti

Pri Viverius Izobraževanjih pripravljajo strokovna spletna medicinska izobraževanja, s katerimi povečujejo dostopnost do vseživljenjskega izobraževanja zdravnikov, študentov medicine in pripravnikov, so sporočili z univerze. S tem ne le zmanjšajo porabo denarja in časa za udeležbo na klasičnem izobraževanju, ampak predvsem izboljšujejo varnost bolnikov.  Predstavljajo uradno akreditirano storitev spletnega strokovnega izobraževanja za zdravnike v živo. Člani podjetniške skupine: Simon Rekanovič, Anej Skočir, dr. med., Rok Ivartnik, univ. dipl. ing. tel., Neli Pantner, Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med, spec. spl. med. (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru)

Naslednja inovacija Urbana Cveka in Sebastjana Novinška Jelovška (Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani) je namenjena predvsem oglaševalcem. Ustvarila sta namreč marketinško platformo Influee. Ta povezuje oglaševalce z osebami, ki imajo na družbenih omrežjih veliko število sledilcev, tako imenovanimi influencerji. Ideja je dokaj preprosta: platforma na podlagi izbranega ciljnega občinstva v posamezni marketinški kampanji izbere influencerje z želeno skupino sledilcev. Oglaševalci lahko preko dashboarda spremljajo potek kampanje, kar jim omogoča hkratno sodelovanje z desetinami influencerjev. Platforma se osredotoča na mikro influencerje, ki imajo od 10 do 100 tisoč sledilcev, saj so njihova občinstva zelo nišna. Influee deluje kot oglaševalska agencija, vendar veliko bolj učinkovito, saj so odločitve podprte s strojnim učenjem in algoritmi za analizo omrežja, so zapisali.

Skupina PeltieCool je razvila preprost, predvsem pa cenovno dostopen reakcijski sistem za laboratorije. Zakaj je potreben? Temperatura je pri reakcijah, eden izmed najpomembnejših parametrov, ki jo je potrebno nadzorovati z veliko natančnostjo, hkrati pa bi naj naprave obsegale tudi široko območje temperatur. Take aparature so zelo drage, hkrati pa ne ponujajo kompatibilnosti z obstoječo laboratorijsko opremo, so pojasnili pri univerzi problem, s katerim se je ukvarjala ekipa. Novi sistem omogoča hlajenje in gretje ter natančen nadzor in beleženje temperaturnih parametrov, hkrati pa je kompatibilen z obstoječo laboratorijsko opremo. Z razvojem ideje bi ekipa PeltieCool želela pripeljati tehnologijo dragih reaktorjev masam znanstvenikov v majhnih in srednje velikih laboratorijih. Člani podjetniške skupine: Griša Grigorij Prinčič, Simon Sovič, Gabrijel Prinčič, Benjamin Timotej Bela (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, FGPA UM, Univerza v Pragi (Dizajn), FERI UM)

V bolj ali manj oddaljeni prihodnosti se bomo povsem znebili iskanja ključev v žepih ali torbici. Dovolj bodo naše oči. Damjan Zadnik iz start-up podjetja IRETEC d. o. o. razvija kompakten sistem identifikacije na osnovi razpoznavanja očesne šarenice. Razvoj poteka v okviru njegovega doktorskega študija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom prof. dr. Andreja Žemve in s podporo Laboratorija za načrtovanje integriranih vezij. Konkurenčna prednost inovacije je v kompaktnem in funkcionalno prilagodljivem vgradnem modulu.

Zdravje in zabava sta združena v projektu Interaktivna kolesarska igra Simathlon in gamingbike nastavek. Janez Dobnikar in Primož Zorko dipl. inž. multimedije (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, IAM) sta razvila sodobno multimedijsko rešitev, ki temelji na konceptu 'exergaming' (videovadba, vadba in igra). ''Z našo aktivnostjo in kolesarjenjem po izdelanih virtualnih pokrajinah nadzorujemo potek same igre in kolesarjev v njej. Interaktivna kolesarska igra Simathlon v kombinaciji z nekatero že obstoječo športno opremo skrbi za zdravje in dobro počutje uporabnikov, rešuje problem nezadostnega gibanja in nekaterih sorodnih bolezni (srčno-žilne bolezni, debelost), ob tem pa skrbi tudi za motivacijo, druženje in zabavo uporabnikov,'' so opisali projekt.

Prva podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani je potekala leta 2010. ''Kar 210 inovacij se je v tem času potegovalo za nagrado in nekaj manj kot dvajset odstotkov je takšnih, ki jim je tudi uspelo priti na trg,'' je povedala direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja dr. Lidija Honzak.