9°C

Deli kitajske rakete bi lahko strmoglavili na Zemljino površje

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
AVTOR
Mirko Vorkapić /
KOMENTARJI
64
Del velikanske kitajske rakete Long March 5B, ki je v vesolje ponesla prvi modul za vesoljsko postajo Tiane, z veliko hitrostjo pada proti Zemlji. Po ocenah nekaterih strokovnjakov del razbitin ne bo zgorel v zraku in bo trčil na površje planeta na neznani lokaciji.

30 metrov visoka raketa je 29. aprila v nizko Zemljino obrito ponesla osnovni modul Nebesna harmonija. Raketa naj bi vstopila v začasno orbito in začela nenadzorovan vstop v Zemljino atmosfero. Nekateri strokovnjaki se sedaj bojijo, da bi lahko del rakete padel na naseljeno območje. 

"Gre za potencialno nevarnost," je dejal Jonathan McDowell, astrofizik s harvardske univerze. "Ko so nazadnje izstrelili raketo Long March 5B, so na koncu kovinski kosi poškodovali več stavb na Slonokoščeni obali," je dejal. "Večina je zgorela, toda ogromni kosi kovine so vseeno udarili na površje. Imamo veliko srečo, da ni bil nihče ranjen."

Raketa je pred tednom dni Zemljo obkrožila vsakih 90 minut s hitrostjo približno 27.600 kilometrov na uro in nadmorsko višino več kot 300 kilometrov. Ob koncu minulega tedna se je spustila za 80 kilometrov, opazovalci objekta pa poudarjajo, da ni pod nadzorom. Zaradi hitrosti padanja sedaj ni mogoče ugotoviti, kam bodo deli rakete padli, opozarja McDowell in dodaja, da sicer najverjetneje v morje, saj vode pokrivajo 71 odstotkov planeta.

Kitajska raketa Long March 5B
Kitajska raketa Long March 5BFOTO: AP

Od leta 1990 so države z vesoljskim programom skrbele, da se v orbiti niso nahajala plovila, ki bi bila težja od desetih ton. Medtem pa naj bi Long March 5B tehtal približno 21 ton. "To je s strani Kitajske resnično malomarno. Plovilom, ki presegajo težo desetih ton, ne pustimo, da nenadzorovano padajo z neba,"je dejal McDowell.

Glede na sedanjo orbito raketa prehaja Zemljo severno do New Yorka, Madrida in Pekinga ter južno do južnega Čila in Wellingtona na Novi Zelandiji in bi lahko v atmosfero ponovno vstopila na kateri koli točki v tem območju. Glede na hitrost bi lahko majhna sprememba na poti močno vplivala na to, kje bodo deli rakete pristali. To bi se lahko zgodilo okrog 10. maja. McDowell je dejal, da bi lahko strokovnjaki predvideli čas pristanka v šesturnem oknu od trenutka vstopa v atmosfero.

Izstrelitev rakete je bila del 11 načrtovanih misij v okviru gradnje kitajske vesoljske postaje, ki naj bi bila končana konec leta 2022. Vesoljska postaja v obliki črke T naj bi tehtala približno 60 ton, kar je precej manj kot Mednarodna vesoljska postaja, ki je svoj prvi modul lansirala leta 1998 in tehta približno 408 ton.

Koronavirus pasica nova