Šlo je za izjemno zahteven manever, med katerim se je sonda pri veliki hitrosti priključila na modul, prenesla vzorce in se nato tudi že uspešno ločila od modula. Ta zdaj še naprej kroži v Lunini orbiti in čaka na primerno priložnost za vrnitev na Zemljo.
Pričakujejo, da bo proti Zemlji poletel v kratkem in do sredine decembra pristal na severu kitajske regije Notranja Mongolija.
Sonda, ki je na Luni pristala v torek, je kamne in zemljino zbrala na še neraziskanem območju Lune, imenovanem Ocean neviht. Šlo naj bi za okoli dva kilograma vzorcev, s pomočjo katerih želijo znanstveniki izvedeti več o Lunini preteklosti in vulkanski aktivnosti na njenem površju.
Če bodo vzorci uspešno prišli na Zemljo, bo Kitajska šele tretja država po ZDA in Sovjetski zvezi, ki ji bo to uspelo. Nazadnje je Sovjetska zveza leta 1976 zbrala 300 gramov materiala z Lune. Ameriška misija Apollo je na Zemljo prinesla 380 kilogramov kamnov in zemljine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po ocenah strokovnjakov ne gre le za geološko misijo, ampak tudi za pomemben preizkus kitajske tehnologije, denimo za morebitne prihodnje polete na Luno, kar je srednjeročni cilj Kitajske.
Za Kitajsko je bil to tretji uspešen pristanek na Luni. Prvič jim je to uspelo z odpravo Chang'e 3 decembra 2013. Januarja lani pa je kitajska sonda Chang'e 4 kot prva pristala na nam nevidni strani Lune.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.