Verjetnost, da bo asteroid tudi dejansko zadel Zemljo, je na podlagi projekcije podatkov Evropske vesoljske agencije 1 proti 625. Sistem Sentry Nasinega laboratorija, ki sledi morebitnim trkom z nebesnimi telesi, za reaktivni pogon je medtem izračunal rahlo večjo verjetnost – 1 proti 560, poroča CNN.
Asteroid z imenom 2023 DW je sicer edini predmet na Nasinem seznamu tveganj, ki se uvršča na Torinsko lestvico nevarnosti udarca, metriki za kategorizacijo predvidenega tveganja trčenja predmeta z Zemljo, ki se na skali uvršča med številoma 1 in 10. Vsi drugi predmeti na Torinski lestvici imajo namreč oceno tveganja 0.
Čeprav se 2023 DW uvršča na vrh seznama, pa zaseda le stopnjo nevarnosti 1, kar pomeni, da je možnost trka zelo malo verjetna in da ni razloga za javno pozornost ali zaskrbljenost javnosti. Uvrstitev na 0 medtem pomeni, da je verjetnost trčenja nična ali pa tako majhna, da je praktično zanemarljiva.
"Ta predmet ni posebej zaskrbljujoč," je dejal navigacijski inženir v Laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni v Kaliforniji Davide Farnocchia. Uradniki vesoljske agencije Nasa pa so povedali, da se bo verjetnost udarca morda precej spremenila, ko bo zbranih več opazovanj asteroida in ko bo opravljena dodatna analiza. Kot so pojasnili, bodo lahko z več tedenskim zbiranjem podatkov zmanjšali negotovosti in ustrezno napovedali orbito leta vesoljskega predmeta.
Ob tem je Farnocchia izpostavil uspeh Nasine misije DART, s katero so septembra 2022 skušali preusmeriti nenevaren asteroid. S tem so želeli dokazati, da je človeštvo pripravljeno na soočenje z vesoljskimi predmeti, ki bi lahko imeli potencialno katastrofalne posledice. Misija DART je z vesoljskim plovilom trčila v asteroid, da bi spremenilo njegovo pot. "Ta misija je bila spektakularen uspeh," je dejal inženir.
Pogosto se sicer zgodi, da se zdijo novoodkriti asteroidi ob prvem opazovanju bolj nevarni. "Takšne zgodnje napovedi je pogosto mogoče z nadaljnjim opazovanjem in zbiranjem podatkov izključiti," na svoji spletni strani piše Center za študije objektov v bližini Zemlje. "Najpogosteje se bo grožnja, povezana z določenim predmetom, zmanjšala, ko bodo na voljo dodatna opazovanja," so pojasnili.
Farnocchia je ob tem opozoril, da bo zaradi bližine asteroida luni morda moralo miniti nekaj dni, preden bo mogoče zbrati nove podatke. "Toda polna luna izgubi na moči, predmet pa bo ostal opazen več tednov, z večjimi teleskopi tudi več mesecev, tako da lahko dobimo z opazovanjem veliko podatkov," je dodal.
Asteroid naj bi po podatkih Nase v premeru meril okoli 50 metrov, v svojem kroženju okoli Sonca, pa se bo Zemlji predvidoma približal 10-krat. Najbližje torej 14. februarja 2046, ko bo od nas oddaljen približno 1,8 milijona kilometrov, ugotavlja spletna stran Nasa Eyes on Asteroids. Še devet drugih približanj se bo zgodilo med letoma 2047 in 2054.
2023 DW, ki potuje s hitrostjo okoli 25 kilometrov na sekundo, so na našem nebu prvič opazili 2. februarja. Krog okoli Sonca opravi vsakih 271 dni.
'/%3E%3C/svg%3E)