Zemlja se okoli svoje osi vrti hitreje, leto 2021 bo krajše kot običajno

Povprečen dan v letu 2021 bo za 0,05 milisekunde krajši od 86.400 sekund, kolikor po navadi traja dan oziroma 24-urno obdobje, pravita astrofizik Graham Jones in znanstveni novinar Konstantin Bikos s platforme Time and Date. Zemlja se namreč v zadnjem času vrti hitreje, kot se je vrtela v zadnjih 50 letih. "Pravzaprav bo leto 2021 najkrajše v zadnjih desetletjih. Nazadnje so bili v polnem letu dnevi krajši od 86.400 sekund leta 1937," sta zapisala.

Znanstveniki z Mednarodne službe za spremljanje rotacije Zemlje (IERS) natančen čas računajo glede na to, kdaj se sonce pojavi na določeni točki na nebu vsak dan, piše britanski Independent. Za merjenje natančnega časa uporabljamo atomske ure, ki so sposobne čas meriti v tisočinkah milisekund.

Odkar čas merimo z atomskimi urami, so znanstveniki ugotavljali, da se je Zemljino vrtenje okoli njene osi postopoma upočasnjevalo – vse do lanskega leta, ko se je začela vrteti hitreje. 

Če se zgodi, da Zemljina rotacija ni usklajena z atomskimi urami, univerzalnemu koordiniranemu času dodamo ali odvzamemo prestopno sekundo, da s tem ohranimo ujemanje s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi. Prvo prestopno sekundo smo dodali 30. junija 1972, od takrat pa smo univerzalnemu koordiniranemu času dodali 27 prestopnih sekund. "Zemljino vrtenje je postalo hitrejše in od leta 2016 nismo dodali nobene prestopne sekunde," sta opozorila Jones in Bikos. Nekateri celo napovedujejo, da bomo morda letos morali času odšteti sekundo.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da je bil 19. julij najkrajši dan v zgodovini merjenja, saj je bil kar 1,4602 milisekunde krajši od standardnega dneva.

Na hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi vpliva več dejavnikov, med drugim Lunina gravitacija, dogajanje v Zemljini sredici, gibanje oceanov, snežne padavine in atmosfera. Proučujejo pa tudi možnost, da bi lahko na hitrost vrtenja vplivale tudi podnebne spremembe, saj se snežna odeja tanjša. 

Sprememba v hitrosti Zemljine rotacije pa skrbi predvsem računalniške znanstvenike, saj veliko visoke tehnologije temelji na, kot temu pravijo, "realnem času". Dodajanje "negativne" prestopne sekunde bi namreč lahko povzročilo številne težave.