Začnimo najprej s tistim, za kar se moramo le ozreti v nebo. Leto začenjamo s polno luno (nastopi 2. januarja ob 3.24 ), ki je superluna. Tako bo videti (če bo seveda sodelovalo tudi vreme) nekoliko večja in svetlejša, najlepše pa jo je opazovati na obzorju, da se nam v kombinaciji z ostalimi objekti izriše precej čarobna iluzija, saj je videti ogromna. Konec meseca (31. januarja) nas čaka druga superluna v letošnjem letu, ki pa bo tudi mrknila. Žal se popolnega luninega mrka pri nas ne bo videlo.
15. februarja bo sledil delni sončni mrk, ki prav tako ne bo viden pri nas, prav tako tudi ne delni sončni mrk 13. julija.
No, potem pa bo tudi na našem koncu mogoče opazovati mrk, in sicer lunin. Popolni lunin mrk bo nastopil 27. julija (samega začetka ob 19.14 še ne bo mogoče videti, ker bo luna pod obzorjem), totalnost bo nastopila ob 22.21 po našem času, povsem končal se bo mrk 28. julija ob 1.28.
11. avgusta bo sledil še delni sončev mrk, ki pri nas prav tako ne bo viden.
Ob že znanih datumih nas bodo razveseljevali tudi meteorski roji. Kot prvi v noči s 3. na 4. januar vrhunec doživijo utrinki Kvadrantidov, katerih radiant leži v ozvezdju Volarja. Ko doseže roj vrhunec, lahko vidimo od 120 do 200 meteorjev na uro. Njihova svetlost pa ni posebno velika. Aprila sedijo Liridi (vrh dogajanja bo v noči s 22 na 23. april), avgusta (okoli 13.) ne gre zamuditi priljubljenih Perzeidov, pa potem Orionidov (oktober), Leonidov (november), Geminidov (december) …
Nekateri zanimivejši vesoljski podvigi
Januarja naj bi končno v nebo poletel Falcon Heavy podjetja SpaceX. Kot je podjetje tvitnilo nedavno, je trenutno po moči največja raketa že postavljena v Cape Canaveralu. Raketa bo po napovedih Elona Muska v nebo ponesla rdečega Tesla roadsterja (v katerem bo radio igral Bowiejevo Space Oddity), katerega cilj bo orbita Marsa. Številni so skeptični glede te napovedi, ampak Musku se je porodila že marsikatera (še bolj) nenavadna ideja. Vse tri prve stopnje Falcona bodo predvidoma tudi znova pristale, dve na kopnem, ena pa na plavajoči ploščadi, je še napovedal Musk.
S SpaceXom in tudi drugimi zasebnimi vesoljskimi podjetji pa ameriška vesoljska agencija že dlje časa sodeluje pri razvoju progama, s katerim se bodo končno odrešili ruske nadvlade. Američani namreč od upokojitve programa Space Shuttle leta 2011 nimajo svojega prevoznika človeške posadke v vesolje oziroma do Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Nasa tako v napovedniku za leto 2018 omenja trenutek, ko bodo astronavti znova poleteli v nebo ''za ameriškimi podjetji z ameriških tal''. Po napovedih naj bi SpaceX Dragona za človeško posadko testiral že aprila, Boeing pa naj bi testni polet polovila CST-100 Starliner opravil junija, s posadko pa avgusta 2018.
Ameriška vesoljska agencija sicer letos predvideva izstrelitev rakete z robotom, ki bo pristal na Marsu. Maja 2018 torej vzleta misija InSight, ki bo prva misija, s katero bodo pogledali globoko pod površje rdečega planeta, saj bodo Marsovo notranjost raziskovali s sledenjem potresom. Seveda, če bo šlo vse po načrtih tudi pri pristajanju robota na površju, kar se bo predvidoma zgodilo novembra 2018. Nasa je za to misijo javnost lani tudi pozvala, naj vpišejo svoje ime in tako simbolično poletijo na drug planet. Na seznam ''potnikov'' se je vpisalo 2.429.807 ljudi (ste med njimi?).
Potem ko je Evropski vesoljski agenciji novembra 2014 z landerjem Philae uspelo pristati na kometu, bo letos Nasa skušala z asteroida vzeti vzorec in ga prinesti nazaj na Zemljo. Naloga je vsekakor vse prej kot lahka. Septembra 2016 je v nebo poletel OSIRIS-REx in predvidoma avgusta letos bo prispel do asteroida, imenovanega Bennu, s katerega bo pobral nekaj gramov vsebine in se nato obrnil proti domačemu planetu, do katerega bo po predvidevanjih prispel (šele) leta 2023.
Na asteroidu Ryugu pa namerava letos pristati lander MASCOT. Lander potuje za japonsko sondo Hayabusa2, ki je z našega planeta odpotovala decembra 2014. Lander je zgradil nemški aerovesoljski center (DLR) v sodelovanju s francoskim centrom za vesoljske študije (CNES) in japonsko vesoljsko agencijo (JAXA). Cilj misije je izvedeti čim več o izvoru in evoluciji našega Osončja in asteroidi veljajo za najbolj primarna vesoljska telesa. Seveda je tu še en razlog, kot navajajo pri DLR, želijo z misijo čim več izvedeti o sestavi asteroidov v bližini Zemlje, ki bi kot taki lahko našemu planetu predstavljali veliko nevarnost.
Nasa, ki bo letos tudi praznovala 60 let (ustanovljena je bila kot posledica sovjetske zmage, ko so Sovjeti leta 1957 kot prvi v nebo poslali satelit Sputnik), bo skušala doseči tudi Sonce. Poleti bodo proti naši zvezdi poslali solarno sondo Parker, katere misija je: ''dotakniti'' se Sonca. Plovilo, veliko kot manjši avtomobil, bo vstopil v atmosfero naše zvezde in bo od površja tako oddaljen 6,4 milijona kilometrov.
Med zanimivejšimi začetki, ki jih bo zabeležila Evropska vesoljska agencija (ESA), pa bo izstrelitev rakete s sondo BepiColombo, ki je namenjena k najmanjšemu in najmanj raziskanemu planetu v Osončju. Do Merkurja bo sonda predvidoma prispela konec leta 2025, tam se bo morala soočiti s temperaturami, ki presegajo 350 stopinj Celtija, v enoletni misiji (z možnostjo podaljšanja še za eno leto) pa bo morala zbrati čim več podatkov. Misija je sicer sestavljena iz dveh plovil - Merkurjevega planetarnega orbiterja in Merkurjevega magenotsferskega orbiterja.
Blockchain, AR, VR, električni avtomobili …
Če se na kratko še spustimo iz vesolja na trdna tla, tudi na področju tehnologije se pričakuje marsikaj zanimivega. Strokovnjaki pričakujejo razmah tehnologije blockchain (tehnologije veriženja blokov) s kriptovalut tudi na druga področja. Zelo poenostavljeno je glavna ideja blockchaina decentralizacija, s katero se moč in tveganje porazdelita na vse vpletene v mreži. Tako start-upi iščejo in bodo iskali različne pametne rešitve, kako s to tehnologijo optimizirati industrijo in se tako v procesu znebiti posrednikov. Vsekakor bodo zanimive tudi same kriptovalute, kako bo njihova vrednost rasla, padala, kako se bodo širile, kako se bodo vpele v obstoječi sistem …
Več o kriptovalutah najdete na našem portalu Cekin.si.
Nekateri se sprašujejo, če bo leto 2018 oziroma pričakujejo, da bo leto 2018 prineslo razmah virtualne (VR - virtual reality) in obogatene realnosti (AR - augmented reality). Predvsem igračarska podjetja razvijajo čim bolj dovršeno tehnologijo za virtualno realnost, a do mas še zdaj ni prispela, se pa podjetja zavedajo, da ne morejo staviti le na igralce, ampak morajo najti pot do širokih množic. Pokemoni so bili leta 2016 prvi dokaz, da bi/bo lahko obogatena resničnost imela še kako močan učinek na družbo. Zdaj ko se razvijata tako strojna kot programska oprema gre pričakovati, da bo še več razvijalcev omogočilo AR v svojih produktih.
Po ocenah naj bi letos dosegli tudi točko preloma glede električnih avtomobilov, vse več bo avtomatizacije, že leta 2017 smo zabeležili nekaj izjemnih prebojev v medicini, pričakuje se nadaljevanje, denimo na področju nanotehnologije, da bi lahko denimo mini robotki iz zamašenih žil odstranili strdke …
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.