Gre za nekomercialno tehnološko demonstracijsko misijo, s katero želijo raziskovalci preizkusiti tehnologije, ki bi lahko bile uporabne pri prihodnjih odpravah daleč od Zemlje. Ena največjih težav takšnih odprav je omejena razpoložljivost energije, zato je pomembno razviti sisteme, ki lahko zanesljivo delujejo tudi po daljših obdobjih mirovanja.
Vodja projekta dr. Iztok Kramberger poudarja, da je namen misije predvsem razvoj tehnologij, ki bodo uporabne šele čez več let. "Podobno kot vse dosedanje tehnološke demonstracije tudi tretja tehnološka demonstracija prikazuje slovensko vesoljsko tehnologijo z zelo specifičnim namenom – nekaj, kar bo uporabno čez pet do deset let."
Preizkušali bodo baterije za globoko vesolje
Eden ključnih ciljev misije je demonstracija primarnih baterij. "Tokrat demonstriramo v vesolju zelo specifično tehnologijo, ki dokazuje, da lahko tovrstne baterije, ki jih ima satelit na krovu, uporabljamo tudi več desetletij, še več – v popolni pasivaciji, nekako v stanju spanja," je pojasnil Kramberger.
Takšna tehnologija bi bila lahko pomembna pri misijah v globoko vesolje. Pot do oddaljenih nebesnih teles je namreč dolgotrajna, sateliti in sonde pa se morajo biti sposobni prilagoditi obdobjem, ko aktivno delovanje ni mogoče ali ni smiselno.
Kramberger kot primer omenja tudi morebitne prihodnje poti do Jupitrovih lun. Kajti pot na primer do Jupitrove lune Enceladus je precej dolgotrajna, je dejal.
TRISAT-S bo poleg tega zbiral 360-stopinjske posnetke okolice. Ti bodo namenjeni projektu vizualne zavednosti, ki ga razvijajo na Univerzi v Mariboru in ki je usmerjen predvsem v prihodnjo navigacijo po globokem vesolju.
Slovenski razvoj v družbi evropskih velikanov
Za slovensko vesoljsko industrijo je pomembna tudi priložnost za sodelovanje pri misiji. Kramberger je izpostavil, da je bil slovenski satelit izbran kot prvi potnik v okviru evropske zasebne investicije, vredne več kot 800 milijonov evrov.
"Tokrat smo se v vesolje peljali z več kot 800 milijonov evrov vredno zasebno evropsko investicijo, ki naslavlja evropsko suverenost, in bili smo izbrani kot prvi potnik," je povedal. Po njegovih besedah so slovenski projekt izbrali nemška vesoljska agencija in predstavniki zasebnega sektorja, kar po njegovem kaže na prepoznavnost slovenskega znanja in tehnologije.
"Zato smo nekako zelo ponosni in to potrjuje znanstveno odličnost Univerze v Mariboru na tem področju ter tehnološko in komercialno odličnost podjetja SkyLabs," je dejal.
Majhna država, ki lahko tekmuje z inovacijami
Slovenija je v primerjavi z največjimi evropskimi državami na področju vesolja seveda majhen igralec, vendar Kramberger meni, da lahko prav z inovativnostjo doseže pomembne rezultate.
"Mislim, da smo se že z dosedanjimi uspehi postavili ob bok velikim. Definitivno smo vedno palček, to je narava majhne države, kapitalsko zagotovo nismo tako močni kot Nemčija, Španija, Italija, Francija in drugi, pa vendar lahko z inovativnostjo presenetimo."
Po njegovih besedah razvoj vesoljskih tehnologij ni namenjen zgolj trenutnemu uspehu, temveč predvsem ustvarjanju temeljev za prihodnje evropske zmogljivosti. "Tehnologije, ki jih danes demonstriramo in jim dajemo tisto prvo uporabo v vesolju, nekako pridejo v uporabo v roku petih do desetih let. To pomeni, da tudi to, kar se zdaj nekje demonstrira, bo čez pet do deset let poskušalo soustvarjati evropsko suverenost na področju vesoljskih tehnologij," je poudaril.
Celoten pogovor si lahko ogledate v oddaji 24UR ZVEČER in v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.