Dotok tople vode je povzročil izredno zvišanje temperature vode v Tihem oceanu, kar je vplivalo na primarni vir hrane sinjih kitov. Največje živali na Zemlji tako na voljo nimajo več toliko hrane, kot nekoč in posledično ne pojejo več toliko, kar pa skrbi znanstvenike, je poročal Independent.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji PLOS je analizirala šest let akustičnih podatkov, zbranih z oceanskega dna. Kot so sporočili raziskovalci, pa so ugotovitve zaskrbljujoče. Pokazala je namreč, da se oglašanje modrega kita vedno bolj zmanjšuje, saj izginjajo viri hrane za te veličastne velikane. S pomočjo monitorja – hidrofona, nameščenega na morskem dnu ob obali Kalifornije, so zbirali zvoke različnih bitij v oceanu, vključno z več vrstami kitov. Po naključju so se snemanja začela prav med morskim vročinskim valom, ki je bil brez primere. Glede na študijo je vročinski val zmanjšal količino hrane, ki je na voljo sinjim kitom.
Ponekod so bile temperature oceana zaradi morskega vročinskega vala, ki se je začel že leta 2013, kar več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem. Povišanje temperature je povzročilo cvetenje strupenih alg, ki so uničile morske organizme, ki so hrana sinjim kitom. Z izginotjem hrane pa so izginile tudi njihove pesmi. Med raziskavo je frekvenca oglašanja sinjenega kita upadla za kar približno 40 odstotkov, so izpostavili v raziskavi.
"To je, kot da bi poskušal peti, medtem ko si lačen," je za National Geographic pojasnil oceanograf John Ryan. Ves svoj čas so zdaj namenili iskanju hrane, je pojasnil. Vso svojo energijo so tako porabili za iskanje hrane, za petje jim preprosto ni ostalo dovolj časa, kar pomeni, da so bila ta leta za živali neverjetno stresna, je dodal.
Raziskovalci opozarjajo, da bodo podnebne spremembe razmere le še poslabšale. Svetovni oceani že absorbirajo več kot 90 odstotkov odvečne toplote zaradi podnebnih sprememb. Morski vročinski valovi imajo posledice za celoten ekosistem, svarijo.
Zobje morskih psov izgubljajo ostrino
Podnebne spremembe vplivajo tudi na druge prebivalce svetovnih oceanov in morij. Kot ugotavljajo raziskovalci, so vedno bolj ogroženi tudi morski psi. Ena izmed posledic podnebnih sprememb je tudi izguba ostrine zob morskih psov. Krivec pa je vedno bolj agresivno zakisljevanje oceanov in morja.
Kot je za naš portal že pojasnila dr. Nina Bednaršek, je zakisljevanje proces, pri katerem se CO2 iz atmosfere prenaša v oceane, pri tem se tvori ogljikova kislina, ki hitro razpade, in pri tem pride do znižanja pH, posledično do zakisljevanja. Glavni razlog za ta proces je CO2, ki nastaja zaradi človeškega vpliva proizvodnje CO2. Torej deforestacije, porabe fosilnih goriv, industrijskih postopkov, našteva. Nadaljevanje po 'business-as-usual' samo še dodatno prispeva k zakisljevanju, opozarja. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, predvsem prestrukturiranje populacij, upad biodiverzitete, veliko manj ranljivih vrst in dominantnost bolj odpornih. To so velikokrat invazivne vrste, ki so predatorske in ne nudijo ugodnih ekosistemskih storitev, svari.
"Že od predindustrijske dobe smo pH znižali za 0.1 enote, kar pomeni 100-odstotno povečanje koncentracije H+ ionov zaradi logaritemske skale, kar je najhitreje v zadnjih 70–200 miljonih let. Spremembe so hitre, rigozorozne in globalne. Če bomo izkoriščali še več fosilnih goriv brez vnosa alternativnih virov zelene energije, potem se bo trend samo še poviševal in še več škode bo narejene tako na ekosistemih kot tudi na ravni ekonomskosocialnih sistemov. Pri tem mislim na akvakulturo, marikulturo, (eko)turizem, pomanjkanje hrane zaradi upada rib," je pojasnila.
"Ekosistemi oceanov so se zaradi zakisljevanja že začeli spreminjati, opažamo ogroženost pri organizmih, ki gradijo lupine in ogrodje, na primer pri koralah, školjkah, iglokožcih, polžkih itd. Na splošno pri karbonatnih organizmih, pri katerih že vidimo znake raztapljanja njihovih lupin. Tudi drugi organizmi bodo prizadeti, ti bodo posledično imeli probleme pri nezadostni energiji za te procese, kjer se posledice lahko odražajo na nivoju populacije z določenim časovnim zamikom. Na dolgi rok to pomeni, da bodo ranljive vrste zelo verjetno izpodrinjene s strani bolj odpornih vrst, biodiverziteta se bo zmanjšala in ekosistemske storitve, ki nam jih dajejo oceani in od katerih smo odvisni, se bodo zmanjšale, kar povzroča ekonomsko in socialno škodo," je pojasnila Bednaršek.
Zdaj se razkrajajo zobje morskih psov
Nova študija iz avgusta 2025 pa je razkrila zaskrbljujoč vpliv zakisljevanja oceanov na vrhunske morske plenilce: zobje morskih psov se zaradi zakisljevanja postopoma razkrajajo, izgubljajo trdnost, morskim psom pa to zmanjšuje učinkovitost pri hranjenju, so sporočili iz Greenpeace Slovenija.
Morski psi zamenjujejo zobe skozi vse življenje, a zaskrbljujoče je, da bi hiter razkroj zaradi zakisljevanja lahko povzročil izgubo zob hitreje, kot jih zmorejo nadomestiti. "To ni le vprašanje zob. Gre za vprašanje celotne prehranske verige. Če morski psi, ključni morski plenilci, ne morejo učinkovito loviti zaradi razjedanih zob, bi to lahko močno vplivalo na njihove populacije in destabiliziralo celoten morski ekosistem. Nekateri znanstveniki sicer menijo, da bi morski psi lahko poskušali zobe hitreje obnavljati ali nadomeščati, a tak prilagoditveni proces bi zahteval ogromno energije in bil za morske pse zelo naporen," svarijo pri Greenpeace Slovenija.
"Študija služi kot pomembno opozorilo, da imajo vplivi podnebnih sprememb, kot je zakisljevanje oceanov, učinek na celotno prehransko verigo. Zmanjšanje emisij je ključnega pomena za omejitev te resne grožnje enim izmed najbolj vzdržljivih in ključnih prebivalcev oceanov," še ocenujujejo pri okoljski organizaciji Greenpeace.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.