Z doslej največ osvojenimi točkami se je slovenska ekipa na 61. Mednarodni matematični olimpijadi uvrstila na skupno 40. mesto. Domov se je vrnila s po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo ter tremi pohvalami. Zmagala je Kitajska, ki na omenjenem tekmovanju velja za velesilo, pred Rusijo in Združenimi državami Amerike.
Tekmovalci so reševali šest nalog, za vsako so lahko dobili največ sedem točk, skupaj torej 42. Zlato medaljo so dobili tisti, ki so dosegli najmanj 31 točk, za srebrno so jih potrebovali najmanj 24, za bronasto pa najmanj 15. Zlati Luka Horjak je zbral 33 točk, srebrni Lovro Drofenik jih je imel 28, bronasti Job Petrovčič pa 20.
"Ne vem, če bi znal podati dobro primerjavo, je pa to definitivno vrhunski uspeh," je nad varovanci navdušen vodja celoletnih priprav Jakob Jurij Snoj. Skromno priznava, da je pred petimi leti, ko je tekmoval sam, zlato medaljo videl kot nekaj popolnoma nedosegljivega za Slovenijo. "Naloge na IMO (Mednarodni matematični olimpijadi) so izredno zahtevne in za zlato medaljo mora biti tekmovalec sposoben vsaj deloma rešiti prav najtežje med njimi. Z drugimi besedami, gre za absolutno najboljše srednješolske matematike na svetu v tem trenutku," je poudaril to, kar smo slišali tudi od vodje ekipe Gregorja Dolinarja.
Izjemen uspeh, torej, ki pa, podobno kot v športu ali glasbi, ne pride sam od sebe. Zadaj se skriva ogromno načrtnega dela, vloženega časa in truda, tako na skupnih pripravah kot individualno. "Za dobitniki zlatih medalj je vsekakor veliko let rednega pripravljanja," je poudaril Snoj.
Luka Horjak je za trdo delo dobil najboljšo mogočo nagrado - zlato medaljo. Kot nam je zaupal v kratkem pogovoru, jo je po tiho pričakoval, potem ko se mu je pred dvema letoma izmuznila za vsega eno točko. A čeprav uspeh na matematični olimpijadi, najstarejšem in najprestižnejšem tovrstnem tekmovanju, odpira vrata najuglednejših univerz po vsem svetu, bo danes že zlati maturant in čez nekaj dni študent ostal doma. Pomagal bo naslednji generaciji matematičnih olimpijcev.
Mednarodna matematična olimpijada velja za najprestižnejše in najstarejše tekmovanje v znanju za srednješolce. Prvo so priredili leta 1959 v Romuniji, na njej pa je sodelovalo le sedem držav. Danes jih sodeluje 105, vsaka pa ima pravico poslati šest tekmovalcev.
Tekmovalci naloge rešujejo dva dni, vsak dan po tri naloge, za katere imajo na voljo štiri ure in pol časa.
Slovenski tekmovalci so izbrani na podlagi treh izbirnih testov, vse leto pa morajo reševati domače naloge s posebej zanje pripravljenimi nalogami olimpijskega tipa. Priprave organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA Slovenije), ponavadi se začnejo sredi oktobra, trajajo pa vse do maja, ko je ekipa dokončno izbrana.
Tekmovalci so izjemno nadarjeni, naloge, ki jih rešujejo, pa po svoji zahtevnosti daleč prekašajo srednješolske, je poudaril Dolinar. O tem, kako težke so, priča podatek, da je letos zgolj eden dosegel vse možne točke, eno od nalog pa so uspešno rešili le štirje. Kako zahtevne so, se lahko prepričate tudi sami. Naloge si lahko naložite na tej povezavi.
Pa vendar - tako Dolinar - zgolj nadarjenost ni dovolj: "Tu gre za kombinacijo nadarjenosti in izjemno velikega vložka. Brez trdega dela tu ne gre." Potrebni so disciplina, fokus in tudi odrekanje. In prav zato, ker to znajo in zmorejo, so tekmovalci - ne le letošnji - uspešni tudi na drugih področjih v življenju, meni.
Fenomen I. gimnazije v Celju
Izjemen uspeh še toliko bolj odmeva na I. gimnaziji v Celju. Ne le Luka Horjak, barve šole sta zastopala tudi Lovro Drofenik in Jaka Vrhovnik. Vsi trije so delali pod vodstvom mentorja Kristijana Kocbeka, ki o njih govori v superlativih. So izjemno nadarjeni mladi ljudje, pripravljeni veliko delati, pravi. Tako z Lukom kot z Lovrom je začel matematično znanje piliti že v osnovni šoli, z Lukom v osmem, z Lovrom pa že v sedmem razredu. Fanta po znanju izstopata, pove, in prizna, da je po tiho upal, da bo tudi Lovru uspelo priti do zlate medalje. Bil je blizu.
"To je moj poklic, moram otroku, če vidim, da je talent, čim več dati," je Kocbek v pogovoru orisal, kaj ga žene pri delu z nadarjenimi matematiki. Medtem pa se na šoli še kako zavedajo pomena dobrega mentorja. "Prof. Kristijan Kocbek že dobrih 20 let izvrstno in načrtno selekcionira, poučuje in mojstri naše gimnazijske matematike. Doslej je z njimi osvojil že celo verigo naslovov državnih prvakov, v slovensko matematično reprezentanco za olimpijado (ekipa šteje šest tekmovalcev) pa že vrsto leto uvršča naše dijake, ki tam predstavljajo tretjino ali celo polovico ekipe. Letos je bila polovica, trije naši. Vsi trije z odličnimi rezultati," je tako dijake kot mentorja pohvalil ravnatelj I. gimnazije Anton Šepetavc.
In kaj pravi o trojici predstavnikov šole na letošnji matematični olimpijadi? "Luka Horjak je, bi si upal reči, matematični genij, tudi letošnji zlati maturant. Je večkratni državni prvak, na olimpijadah pa je prejšnja leta že osvajal medalje. Zlate pa seveda še ne. Zdaj je to zanj, za šolo in Slovenijo pika na i. Lovro Drofenik in Jaka Vrhovnik sta četrtošolca; oba seveda odličnjaka in na tekmovanjih že doslej izjemno uspešna. Moram pa dodati, da so vsi našteti tudi zelo lepo vzgojeni; skromni, delovni, ubogljivi, spoštljivi ... Zelo sem ponosen na njih in na profesorja, ki že dolga leta tako visoko nadpovprečno dela in dosega rezultate kot nihče drug v Sloveniji."
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.