Med skrbjo za prihodnost človeštva in tekmo za tehnološko premoč

"Pred več kot 20 leti so strokovnjaki napovedali, da bo vsako podjetje postalo internetno podjetje, danes pa napovedujem, da bo vsako podjetje postalo podjetje umetne inteligence(AI). Ne zato, ker bi lahko, ampak ker mora," je v enem od svojih prvih govorov kot novi šef tehnološkega velikana IBM dejal Arvind Krishna. Človeštvo je zaradi doslej še nevidenega razmaha tehnologije na hudi preizkušnji.

Prav zaradi tega so domala vsi glavni igralci, povezani s to tehnologijo, podpisali zelo kratek, a jasen javni poziv: "Zmanjšanje tveganja izumrtja zaradi umetne inteligence bi moralo biti svetovna prednostna naloga, poleg drugih družbenih tveganj, kot so pandemije in jedrska vojna."

A kaj pravzaprav pomeni tveganje izumrtja, se sprašuje profesor dr. Marko Robnik Šikonja, ki na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. "Poziv je zelo nejasen, čista znanstvena fantastika," pravi. "Rad bi videl specifičen scenarij izumrtja."

To je dolgoročno napovedovanje, po njegovem se bi svet moral bistveno bolj usmeriti na kratkoročne grožnje, specifična področja. "Predvsem na lažne novice, neetično ravnanje, spletne prevare in zavajanje ter velike jezikovne modele (LLM), ki bodo naučeni v smeri, da bodo zastopali politična stališča."

Tudi Andraž Tori, direktor produkta pri Outbrainu in eden prvih startup ustanoviteljev pri nas, meni, da bi se bolj kot na eksistencialno tveganje morali ozreti drugam. "Bolj kot to, da nas bo bo AI ubila, me skrbi, kako se bo spremenilo družbeno tkivo."  Vpliv umetne inteligence na našo družbo bo imel daljnosežne gospodarske, pravne, politične in regulativne posledice, o katerih moramo razpravljati in se nanje pripraviti. Preprost primer je denimo odločiti, kdo je kriv, če avtonomno vozilo poškoduje pešca.

Takšne napovedi trenutno niso upravičene, meni Valentin Gjorgjioski, direktor podjetja Grabit, ki se ukvarja z razvojem tehnološki rešitev. "Mogoče bodo tovrstni regulativni ukrepi smiselni čez 15 ali 20 let." Po njegovem se takšni ukrepi ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih uporabljamo na področjih genskega inženiringa, kloniranja in podobno. Po njegovem s trenutno tehnologijo še ne moremo govoriti o splošni umetni inteligenci (AGI) ali superinteligenci, so pa zdajšnji veliki jezikovni modeli (LLM) dobra odskočna deska. "Pot do AGI in do tehnološke singularnosti bo relativno dolga, a zanimiva. Morebitna regulacija bo zagotovo upočasnila razvoj. A tudi če se bo pojavila, bo veliko držav, predvsem zaradi obrambnih namenov, z razvojem zmogljivejših tehnologij na skrivaj nadaljevalo." 

Pozivi k regulaciji, kjer se akademski in komercialni svet na videz strinjata, je zanimiv še z enega vidika. Trenutka na časovnici, ki so si ga izbrali glavni akterji, da opozorijo na (pre)hiter, nenadzorovan napredek. "Tehnologija AI ponuja velik potencial in priložnost, da tudi manjša podjetja dosežejo preboj. Trenutno je razvoj in napredek pod kontrolo velikih korporacij," pravi Žiga Vajdič, soustanovitelj tehnološkega podjetja Vabisabi. 

Meni, da so pozivi k regulaciji pričakovani, a odvisni tudi od političnih usmeritev. Ne strinja se s tehnofobnimi pogledi in podpira demokratizacijo oziroma prost dostop do te tehnologije za vse in dodaja, da bo "umetna inteligenca zagotovo zaznamovala prihodnost, za katero še ne moremo vedeti, kakšna bo. Gotovo pa bo ponudila nove rešitve in proizvode, za katere danes sploh še ne vemo, da jih potrebujemo."