Vaša očala bi vedela, kdo je na zabavi: Meta prijavila patent

Si predstavljate, da bi se odpravili na zabavo, med katero ne bi niti enkrat posegli po svojem pametnem telefonu ali kameri, kljub temu pa bi naslednji dan imeli posnete video utrinke zabave – in to iz vašega zornega kota? Takšno tehnologijo snuje Meta za svoja pametna očala. Patentirala je namreč novo tehnologijo, ki bi kombinirala prepoznavanje obrazov, analizo obrazne mimike, umetno inteligenco in informacije o vaših odnosih z ljudmi okoli vas. Na zabavi bi morali le nositi Meta očala, ki bi snemala in fotografirala dogajanje. Če bi se na primer dve osebi začeli smejati, bi sistem to lahko prepoznal kot zanimiv trenutek in pozornost kamere usmeril nanju. Očala torej ne bi več zgolj snemala dogajanja, pač pa bi ga interpretirala. Ob koncu dneva pa bi vam vaša pametna naprava sporočila nekaj v smislu: "Generirali smo nekaj utrinkov z današnje zabave. Bi jih radi videli?"

Takšna je zamisel za novo tehnologijo, ki jo razvija Meta za svoja pametna očala in je razvidna iz patentne dokumentacije. Patent torej sega dlje od običajnega snemanja fotografij in videoposnetkov. Ustvarjal bi t. i. "epizodične spomine" in v prihodnosti uporabniku pomagal tudi pri prepoznavanju ljudi. Patentna dokumentacija daje primer uporabe te tehnologije. Uporabnik bi lahko ob srečanju z neznancem Meto vprašal: "Ali sem že kdaj srečal človeka v rdeči majici?" Sistem pa bi nato pobrskal po uporabnikovih fotografijah, objavah in drugih shranjenih vsebinah ter našel potrditev o preteklem srečanju z omenjeno osebo.

Čeprav se na prvi pogled zdi takšna tehnologija uporabna, saj bi lahko kadarkoli pobrskali po "spominih", pa hkrati odpira vprašanja o obsegu zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Poleg tega pa bi le še utrdila našo odvisnost od tehnologije, saj bi ta odločala, kaj je "vredno" naše pozornosti.

Prijavljen patent kaže, da Meta nadaljuje razvoj funkcij prepoznavanja obrazov za svoja pametna očala, čeprav je v preteklosti zaradi tega že bila pod plazom kritik. Poročali smo že, da je revija Wired junija razkrila obstoj "skrite" kode za funkcijo NameTag v aplikaciji Meta AI, ki jo uporabljajo Meta očala. Če bi jo aktivirali, bi lahko obraze, zajete z očali, pretvorila v biometrične podpise in jih primerjala z obraznimi podatki, shranjenimi na uporabnikovem telefonu. Meta je po objavi članka sporno kodo odstranila iz sistema in zagotovila, da funkcija ni bila na voljo uporabnikom.

Vendar pa je patentna prijava razkrila podrobnejši vpogled v to, kako si podjetje predstavlja uporabo prepoznavanja obrazov v pametnih očalih, skupaj s samodejnim kadriranjem, analizo obraznih izrazov in ustvarjanjem personaliziranih digitalnih spominov.

Patent, ki ga je Meta vložila februarja letos in je bil javno objavljen prejšnji teden, opisuje uporabo več virov podatkov: od kamer v očalih in lokacijskih podatkov do informacij iz Metinih spletnih storitev. Cilj sistema je prepoznati osebe, dogodke in zanimive trenutke ter jih pretvoriti v personalizirano zbirko spominov. Najbolj sporno pri vsem tem pa je, da uporabnik ne bi moral pritisniti gumba za snemanje, prav tako ne bi vedel, kdaj očala snemajo.

Patent je že naletel na kritike organizacij za zaščito digitalnih pravic. Tehnologija bi lahko predstavljala tveganje za najbolj ranljive skupine, je za CNET opozorila Ariana Aboulafia iz neprofitne organizacije Center za demokracijo in tehnologijo. "Metina patentna prijava vključuje razmeroma neškodljive primere uporabe, vendar bo ta tehnologija, če bo uvedena, uporabljena tudi za precej bolj zlonamerne namene in bo ogrozila marginalizirane skupine, kot so žrtve zalezovanja in družinskega nasilja," je opozorila.

Kot dodaja, nihče "ne bi smel biti prisiljen nenehno razmišljati o tem, ali nas oseba poleg na zabavi, v zdravniški ordinaciji ali na vlaku ves čas snema, identificira in shranjuje podatke o nas".

V nekaterih državah in ustanovah so prav zaradi pomislekov glede varovanja zasebnosti uporabo Meta očal omejili ali celo prepovedali.

Tudi antropolog Dan Podjed opozarja, da takšne tehnologije utegnejo razbliniti še zadnje oaze zasebnosti v javnem prostoru. "Na občutek, da smo ves čas vidni, smo se že kar navadili in pogosto se vedemo, kot da je zasebnost preprosto izpuhtela. Toda pravica do zasebnosti je eden od temeljev demokracije. Brez nje lahko zdrsnemo v distopično prihodnost," je poudaril v nedavnem pogovoru za 24ur.com.

Kljub temu da je Meta v postopku patentiranja te tehnologije, pa to sicer še ne pomeni nujno, da bo opisano tehnologijo tudi dejansko uvedla v komercialne izdelke. Neredko se namreč zgodi, da tehnološka podjetja patentirajo ideje, ki pa potem nikoli ne dosežejo trga.

Vseeno pa patent kaže, da Meta aktivno raziskuje možnosti uporabe prepoznavanja obrazov v nosljivih napravah. Ponuja tudi najbolj podroben vpogled v to, kako bi lahko prepoznavanje obrazov, umetna inteligenca in pametna očala v prihodnje delovali skupaj, hkrati pa odpira vprašanje, kje je meja med priročnostjo in zasebnostjo.