Inovatorji v metaversu so pokazali, da je vlaganje modnih blagovnih znamk v virtualne svetove poslovno upravičeno. Popolnoma izoblikovan metaverse, ki bi vključeval medsebojno povezan virtualni ekosistem, ki bi se prekrival s fizično resničnostjo ali ji ponujal alternativo, zaradi tehnoloških omejitev še ni mogoč. Toda poskusi blagovnih znamk z načeli virtualne mode, iger na srečo in NFT žetoni dokazujejo vpliv, ki ga imajo lahko virtualne dejavnosti kot orodja za trženje in ustvarjanje skupnosti v modi. Globalna poraba za virtualna sredstva je leta 2021 dosegla približno 110 milijard dolarjev, do leta 2024 pa naj bi rasla po približno enaki stopnji in bila vredna približno 135 milijard dolarjev ali več.
Če pogledamo pet let naprej, nekateri optimistični opazovalci pričakujejo, da bodo protestniki množično sprejeli virtualne svetove in tako ustvarili največjo priložnost za modno industrijo v času razvoja spletne trgovine. Obstajajo domneve, da metaverse ne bo zacvetel v pričakovani meri, ker tehnologije ne bodo izpolnile pričakovanj ali pa uporabniki ne bodo želeli uporabljati virtualnih prostorov v tolikšni meri, kot predvidevajo nekateri poslovni načrti. Hitrost nadgrajevanja bo odvisna od tehnološkega napredka in interakcije med virtualnimi okolji ter od družbenega sprejemanja. Tehnološki akterji ter modna zagonska podjetja in blagovne znamke skušajo razviti tehnologije, ki bodo virtualno izkušnjo spremenile v poglobljeno resničnost. Največja ovira je lahko zgolj nesprejemanje nove realnosti s strani potrošnikov; trenutno vsaj 78 odstotkov ljudi pravi, da v preizkušenih virtualnih svetovih pogrešajo fizično interakcijo. To je tudi razlog, zakaj številni akterji odlašajo z naložbami.
Podjetje in razvoj AR modne industrije
V virtualnem prostoru in na platformah družbenih medijev je želja po ustvarjanju in prilagajanju spletnih identitet precej velika. Kar 70 odstotkov ameriških potrošnikov iz generacij Z do X ocenjuje svojo digitalno identiteto kot "precej pomembno" ali "zelo pomembno". Porast po vlaganju v virtualno blago je prisoten tudi na Kitajskem, kjer potrošniki že množično kupujejo virtualna sredstva.
Nekatera podjetja uporabljajo razširjeno resničnost (AR); digitalno modno zagonsko podjetje DressX, ki prodaja virtualna oblačila, ki jih je mogoče dodati fotografiji in objaviti v družbenih medijih, je na primer sodelovalo z blagovnimi znamkami, kot je H&M, da bi preiskovalo digitalne kolekcije. Uporabniki spletnih igralnih platform, kot je Roblox, pa svoje avatarje redno posodabljajo z novimi kožami. Gucci je virtualno različico svoje torbice Dionysus na Robloxu prodajal za protivrednost 6 dolarjev, pozneje pa so bile ponudbe za eno torbico na trgu rabljenih predmetov višje od 4000 dolarjev. Blagovne znamke, ki se bodo želele uveljaviti na tem področju, se bodo morale obrniti na partnerje s področja iger.
V naslednjih dveh do petih letih bi lahko modne blagovne znamke, ki se osredotočajo na inovacije in trženje v metaversu, z današnjim vlaganjem v virtualne dejavnosti ustvarile več kot 5 odstotkov prihodkov. A kot pri vsaki nastajajoči tehnologiji tudi tukaj obstajajo tveganja. Prestižne blagovne znamke se zavedajo, da bi lahko ugodna prodaja digitalnih izdelkov vplivala na ekskluzivnost njihove podobe. Ker je tehnologija AR še v razmeroma zgodnji fazi razvoja, so tudi previdni pri ohranjanju kakovosti uporabniške izkušnje.
Dolgoročna poslovna priložnost za modne blagovne znamke, da sodelujejo z NFT, bo verjetno služila bolj pragmatičnim ciljem z uporabo NFT kot "žetonov zvestobe". Gucci, Adidas in The Hundreds so med drugim uporabili NFT, da bi ponudili ugodnosti, kot so zgodnji dostop do novih izdelkov NFT in fizičnih izdelkov, kar v bistvu služi kot program članstva. Na neki način so ti NFT digitalni zbirateljski predmeti, saj jih uporabniki še ne morejo nositi v virtualnih svetovih, čeprav jih lahko uporabijo za profile na družbenih omrežjih.
Podobno kot na začetku spletne trgovine bodo nekateri podvigi, povezani z metaversom, verjetno povsem propadli ali pa jih bo treba hitro ponoviti. Vendar je moda zaradi svoje povezanosti s samoizražanjem, statusom in ustvarjalnostjo v dobrem položaju, da izkoristi sodelovanje z virtualnimi svetovi in metaversom. Vodstveni delavci bi morali razmisliti o strategijah metaversa tudi na podlagi digitalnih ambicij svojih podjetij in ciljev strank, razvoj pa je vsekakor odvisen od priključitve in rabe uporabnikov. Bomo vstopili?
