Mikroplastiko prvič odkrili tudi v penisu

Znanstveniki so v novi raziskavi prvič odkrili mikroplastiko v penisih.  Študija, objavljena v znanstveni reviji Nature, je preučevala tkivo šestih moških, ki so bili operirani zaradi erektilne disfunkcije. V 80 odstotkih vzorcev so našli sedem vrst mikroplastičnih delcev, pri čemer so nekateri veliki le dva mikrometra – ali dve tisočinki milimetra. "Odkritje mikroplastike v tkivu penisa sproža vprašanja o vplivu okoljskih onesnaževal na spolno zdravje," so poudarili znanstveniki v študiji. Skoraj polovica najdene mikroplastike v vzorcih tkiva je bil polietilen tereftalat, snov, ki se običajno uporablja za izdelavo oblačil ter embalaže za hrano in pijačo. Polipropilen – trša mikroplastika, ki se uporablja tudi v embalaži – je predstavljala 34,7 odstotka delcev. Nekateri so bili veliki tudi do pol milimetra. 

Avtorji raziskave so strokovnjaki z Univerze v Miamiju, Univerze v Koloradu, Univerze San Rafaele v Milanu in nemškega raziskovalnega inštituta Helmholtz-Zentrum Hereon, poroča Skynews. "Naša študija predstavlja prelomno raziskavo o prisotnosti mikroplastike v tkivu penisa. Z osvetlitvijo prisotnosti mikroplastike v človeških tkivih naša raziskava dodaja ključno razsežnost nenehnemu diskurzu o učinkih okoljskih onesnaževal na zdravje ljudi, s posebnim poudarkom na spolnem zdravju moških." 

Mikroplastika lahko pride v človeško telo s hrano, ki jo uživamo, vodo, ki jo pijemo, zrakom, ki ga dihamo, ali preprosto z dotikom. V krvi so jih prvič našli leta 2022, novejše raziskave pa povezujejo njihovo okužbo s hujšimi pogoji. 

Človek naj bi na leto pojedel tudi do 50 plastičnih vrečk

Prisotnost mikroplastike v okolju predstavlja izziv ne samo za živali, temveč tudi za človeka, je opozorila raziskovalka mikroplastike Manca Kovač Viršek. Človek naj bi na leto pojedel tudi do 50 plastičnih vrečk. Količina odpadkov, ki vsebujejo mikroplastiko, se sicer zmanjšuje, še vedno pa so potrebne izboljšave, zlasti na področju zakonodaje, je poročala STA. 

Mikroplastika ima številne negativne vplive na okolje in organizme v njem, je opozorila. Ne samo, da jo pogosto ne vedoč pojedo živali in ljudje, iz mikroplastike se po njenih besedah v okolje sproščajo tudi nevarne kemikalije. Po drugi strani pa se nanjo vežejo tudi obstojna organska onesnaževala. Na mikroplastiki nenazadnje zelo uspešno rastejo tudi mikroorganizmi, ki tvorijo tako imenovano plastisfero, znotraj katere se lahko nahajajo tudi patogene in invazivne vrste mikroorganizmov. Številne patogene so raziskovalci tudi že identificirali širom sveta, kot so na primer bakterije Vibrio in E.coli.

Kovač Virškova pa je v eni od svojih študij v Sloveniji iz mikroplastike identificirala bakterijo Aeromonas salmonicida, ki povzroča furunkulozo oz. bolezen, ki povzroča sepso, krvavitve, mišične spremembe in smrt pri populacijah sladkovodnih rib. "To je bila tudi prva študija, ki je pokazala na prisotnosti te bakterije tudi v morskem okolju," je dejala.

Človek je mikroplastiki najbolj izpostavljen s pitjem vode in drugih pijač iz plastenk ter prek zraka z dihanjem. "V eni od študij so ocenili, da naj bi človek prek dihanja in zaužitja pojedel od 78.000 do 211.000 mikroplastičnih delcev na leto, kar naj bi sovpadalo s 50 plastičnimi vrečkami na leto oz. eno kreditno kartico na teden," je poudarila. "Vsi prihajamo v stik z mikroplastiko in jo verjetno tudi že imamo v svojem telesu," je dejala.