Milijarderji merijo moči v vesoljski bitki: v vesolje bi selili ljudi in težko industrijo

Izjavi, da se bo Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in najbogatejši človek na svetu, naslednji mesec odpravil v vesolje s pomočjo rakete Blue Origin New Shepard, je hitro sledila informacija, menda iz imperija Virgin Galactic, britanskega tajkuna Richarda Bransona, da bo ta morda podoben polet opravil še prej – na dan ameriške neodvisnosti, četrtega julija. Uradno sicer v družbi pravijo, da datum njegovega prvega vesoljskega leta še ni bil določen, piše Guardian. 

A analitiki menijo, da je pod površjem merjenja moči bogatašev zelo jasno nekaj drugega – vesoljska industrija je po desetletjih poskusov na pragu rutinskega pošiljanja potnikov v vesolje, kar je odlična novica za igralce v tej zelo dragi branži. 

Branson je Bezosu za prihodnji podvig javno čestital, ni pa v čestitki omenil Muska, čigar nekonformistična vesoljska raziskovalna tehnologija – bolj znana kot SpaceX – je od majavega začetka leta 2002 zrasla v prevladujočega igralca komercialnega vesoljskega sektorja in ključnega partnerja ameriške vesoljske agencije Nasa. Podjetje že redno leti z astronavti na mednarodno vesoljsko postajo, to jesen pa bo svojo vesoljsko kapsulo Dragon namenilo za svoj prvi zasebni vesoljski polet.

Z različnimi dolgoročnimi ambicijami in cilji so pravzaprav trije milijarderji skupaj podprli model človeškega letenja v vesolje in oblikujejo cvetočo novo komercialno vesoljsko dobo, pravi Matthew Weinzierl, profesor na Harvardu in strokovnjak za ekonomijo vesolja. "Nedavni dosežki SpaceX-a, pa tudi prihajajoča prizadevanja Boeinga, Blue Origina in Virgin Galactica, da bi ljudje lahko pogosteje leteli v vesolje, pomenijo odprtje novega poglavja o vesoljskih poletih, ki jih vodijo zasebna podjetja," je dejal.

"Zasebna podjetja imajo kapacitete, da začnejo izpolnjevati povpraševanje, ki se ustvarja," pravi Weinzierl, ki napoveduje "vesoljsko gospodarstvo", kjer bi za podporo človeškemu habitatu materiale pridobivali tudi iz asteroidov ali na Luni. 

Bezos in Musk imata sicer po mnenju poznavalcev nekoliko drugačne cilje. Muska zanima Mars. "Njegova strast je ljudi spraviti na Mars, ki zanj predstavlja rezervni načrt za Zemljo, človeštvo pa bi rad spremenil v vrsto, ki živi na več planetih," je za Guardian dejala Marcia Smith, ustanoviteljica in višja analitičarka pri spacepolicyonline.com. "Bezosa zanima Luna in prostor med Zemljo in Luno. Vso težko industrijo želi preseliti z Zemlje v cislunarni prostor. Govori o preoblikovanju Zemlje za lahko industrijo in bivanje," nadaljuje.  

Oba torej zanima, kako rešiti Zemljo vseh njenih težav, vendar imata zelo različno vizijo, kako se bo to zgodilo. Tudi Branson pravi, da je cilj njegovega programa "boljši izkoristek vesolja", da bi bilo naše življenje na Zemlji bolj trajnostno.

Weinzierl sicer vesolje vidi kot "ultimativno industrijo prihodnosti", čeprav pravi, da bi lahko trajalo dlje, kot le to stoletje, da bo dosegla svoj potencial: "Sektor se je v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenil, predvsem zato, ker se poleg vlad pojavljajo novi konkurenti, ki želijo služiti tudi zasebnim strankam."