Mladoletnikom se ne smejo več prikazovati oglasi, ki temeljijo na njihovih osebnih podatkih

Evropski akt o digitalnih storitvah je sicer začel veljati novembra 2022 in ponudnikom digitalnih storitev postavlja jasne obveze za zaščito njihovih uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi družbenimi tveganji.

Vse spletne platforme z uporabniki v EU, razen mikro ni malih podjetij, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb in katerih letni promet ne presega 10 milijonov evrov, morajo od danes  izvajati ukrepe za boj proti nezakonitim vsebinam, blagu in storitvam, za zaščito mladoletnikov, opolnomočenje uporabnikov z informacijami o oglasih in vsaj enkrat letno objaviti poročilo o svojih postopkih moderiranja vsebine, so v sporočilu za javnost pojasnili na Evropski komisiji.

Spletne platforme morajo v EU tako od danes uporabnikom zagotoviti sredstva za označevanje nezakonitih vsebin, vključno z blagom in storitvami. Mladoletnim osebam ne smejo več prikazovati oglasov, ki temeljijo na profiliranju ali njihovih osebnih podatkih.

Platforme, ki niso imenovane za zelo velike spletne platforme ali zelo velike spletne iskalnike, bo na ravni držav članic EU nadzoroval neodvisni regulativni organ, ki bo deloval kot nacionalni koordinator digitalnih storitev.

Na te koordinatorje se bodo uporabniki lahko obrnili s pritožbami zaradi kršitev akta o digitalnih storitvah s strani katere koli platforme. Koordinatorji bodo obenem imeli močna preiskovalna in izvršilna pooblastila za zagotavljanje skladnosti ponudnikov s sedežem na njihovem ozemlju z aktom o digitalnih storitvah.

Kakšne so sankcije za kršitelje?

"Po domnevni kršitvi akta o digitalnih storitvah bodo lahko odredili inšpekcijske preglede, spletnim platformam, ki ne bodo spoštovale akta o digitalnih storitvah, naložili globe in uvedli začasne ukrepe v primeru resne škode za javno sfero," so zapisali na komisiji.

Koordinatorji digitalnih storitev in Evropska komisija bodo oblikovali neodvisno svetovalno skupino, tj. Evropski odbor za digitalne storitve, da se zagotovi dosledna uporaba akta o digitalnih storitvah in da imajo uporabniki po vsej EU enake pravice, ne glede na to, kje imajo spletne platforme sedež, so še pojasnili.

V Sloveniji bo funkcijo koordinatorja opravljala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), je med petkovo obravnavo predloga zakona o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev v DZ dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Poslanci so presodili, da je predlagani zakon, ki akt o digitalnih storitvah prenaša v slovenski pravni red, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Strožja pravila od konca lanskega avgusta sicer že veljajo za 19 večjih spletnih platform. Gre za platforme, ki imajo več kot 45 milijonov uporabnikov. Med njimi so X, Facebook, Amazon, Instagram, TikTok, YouTube in Booking, pa tudi spletna iskalnika Google in Bing.