Možgani ljudi, ki redno dremajo, so večji in v boljši kondiciji

Dokazano je, da je dremež ključnega pomena za razvoj v otroštvu, s staranjem postaja manj pogost, po upokojitvi pa spet pridobi na priljubljenosti. Kar 27 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, namreč poroča o dnevnem dremežu.

Raziskovalci menijo, da težave s spanjem sčasoma škodujejo možganom, saj povzročajo vnetja in vplivajo na povezave med možganskimi celicami. "Tako bi lahko redni dremež ščitil pred nevrodegeneracijo, saj bi nadomestil pomanjkanje spanja," je dejala raziskovalka Valentina Paz.

Znanstveniki priporočajo, da popoldanski dremež traja manj kot pol ure. Hkrati so priznali, da je spanje čez dan v mnogih poklicih težavno, saj je delovna kultura tej praksi pogosto nenaklonjena.

Raziskovalci so za izvedbo študije uporabili obsežen poskus, ki je temeljil na DNK. V prejšnjih študijah so ugotovili 97 delčkov naše DNK, zaradi katerih smo bodisi bolj nagnjeni k dremežu bodisi k temu, da utrujenost premagamo brez dremeža. Ekipa je zato vzela podatke 35.000 ljudi, starih od 40 do 69 let, ki so sodelovali v projektu UK Biobank, in preprosto primerjala podatke med njimi.

Možgani se s starostjo naravno krčijo, vendar bo glede na navedbe raziskovalcev treba še dodatno raziskati, ali lahko dremež pomaga pri preprečevanju bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Splošno zdravje možganov je sicer pomembno tudi za zaščito pred demenco, saj je ta bolezen povezana z motnjami spanja.