Možgani prašičev 'delno preživeli' šest ur po smrti

Znanstveniki so preučevali možgane 32 živali, ki so jih zaklali štiri ure pred tem. V nekatere možgane so spustili sintetično kri, v kateri so bili kisik, hranila in različne kemikalije za upočasnjevanje propadanja celic. Ta tekočina se je po možganih pretakala šest ur. V določeno število možganov pa so spustili kontrolno tekočino, ki ni vsebovala teh snovi, je poročala STA.

V možganih, ki so prejeli sintetično kri, so se obnovile osnovne celične funkcije. Obnovile so se strukture krvnih žil, opazili pa so tudi posamezne procese, kot so imunski odzivi. V možganih, ki niso prejeli sintetične krvi, se to ni zgodilo. Kot poroča Guardian, so bili možgani, ki so prejeli sintetično kri, po šestih urah v boljšem stanju kot možgani prašičev, ki so poginili pred eno uro.

Raziskava ne spremeni pogleda na smrt
Nevroznanstveniki univerze Yale, ki so študijo objavili v reviji Nature, poudarjajo, da delno oživljeni prašičji možgani niso kazali znakov zavesti. Tako denimo niso zaznali, da bi si različni deli možganov pošiljali signale, zato to odkritje ne spremeni definicije smrti, je poročal The Guardian. 

Če bi raziskovalci tovrstno aktivnost zaznali, bi morali namreč prekiniti raziskavo, saj bi se pojavljala številna etična vprašanja. Kot pojasnjuje vodja raziskave Nenad Šestan, je bila ekipa pripravljena tudi na ta scenarij. V tem primeru bi znižali temperaturo možganov in uporabili anestezijo, da bi ustavili aktivnost možganov."Poglavitna ugotovitev je, da celice umrejo kasneje, kot smo mislili doslej," pojasnjuje hrvaški nevroznanstvenik Nenad Šestan.

Za zdaj metode še ne morejo uporabiti na človeških možganih, izpostavlja Šestan: "To niso živi delujoči možgani, ampak celično aktivni možgani."

Predvsem pa, kot pojasnjuje Christine Grady, ki se ukvarja z vprašanjem etičnosti tovrstnih eksperimentov, obstajajo jasna in stroga pravila, kaj lahko znanstveniki in zdravniki počnejo s človekom po smrti. Če bi tovrstno metodo želeli preizkusiti na ljudeh, bi morali spremeniti pravila. 

Novo upanje za zdravljenje po srčnem napadu in možganski kapi

Raziskava je pokazala nov način, s katerim bi lahko preprečili, da bi možganske celice doživele nepopravljivo škodo, če kri preneha krožiti in celo, kako ohraniti nekatere celične funkcije. Šestan pojasnjuje, da so rezultati presegli pričakovanja: "Ko smo začeli to raziskavo, si nismo nikoli predstavljali, da bomo prišli do takšnih ugotovitev."

Ekipa raziskovalcev je prepričana, da bi pristop v prihodnosti lahko pomenil nov način, kako raziskovati možgane in bi pripomogel k raziskovanju in testiranju novih načinov zdravljenja po kapi in drugih zdravstvenih stanjih, posledica katerih je ustavljen tok krvi v možganih, kar povzroči odmiranje celic. Prispeval bi lahko tudi k razjasnitvi Alzheimerjeve bolezni.