Raziskovalci na Univerzi v Cambridgeu so analizirali posnetke možganov skoraj 4000 ljudi, starih od enega leta do 90 let. Kot so izpostavili, bi nam lahko rezultati pomagali razumeti, zakaj se tveganje za duševne motnje in demenco spreminja skozi življenje.
Kot je za BBC pojasnila sodelujoča v raziskavi, dr. Alexa Mousley, se človeški možgani skozi celotno življenjsko dobo preoblikujejo, to pa se dogaja po fazah. Nekateri bodo sicer te mejnike dosegli prej ali kasneje kot drugi, kljub temu pa so v študiji izstopale določene starosti.
Opredelili so pet faz razvoja možganov, in sicer:
1. Otroštvo: od rojstva do 9. leta starosti
2. Adolescenca: od 9. do 32. leta starosti
3. Odrasla doba: od 32. do 66. leta starosti
4. Zgodnje staranje: od 66. do 83. leta starosti
5. Pozno staranje: od 83. leta naprej
"Ko se ozremo nazaj, mnogi med nami čutimo, da so naša življenja zaznamovale različne faze. Izkazalo se je, da tudi možgani gredo skozi ta obdobja," pa je študijo komentiral njen glavni avtor, profesor Duncan Astle.
Faza otroštva
V zgodnjem otroštvu se število sinaps v možganih skrči. V tem obdobju se učinkovitost povezav v možganih zmanjša. "Delujejo kot otrok, ki se sprehaja po parku in gre, kamor koli mu paše, namesto, da bi se odpravil naravnost od točke A do točke B," so ponazorili na BBC.
Medtem sivo in belo tkivo hitro rasteta, zato se razdalja med njima poveča, oblikovanje značilnih vijug pa se stabilizira, poroča Guardian.
Faza adolescence
V obdobju adolescence se prostornina belega tkiva še povečuje, organizacija komunikacijskih omrežij v možganih pa se s tem izpopolnjuje. To obdobje opredeljuje vztrajno naraščajoča učinkovitost povezav po celotnih možganih, kar je povezano z izboljšano kognitivno zmogljivostjo.
Medtem ko podatek, da se faza adolescence začne okoli začetka pubertete, ne preseneča, pa je znanstvenike presenetilo odkritje, da se omenjena faza konča veliko pozneje, kot so do zdaj domnevali.
Nekoč je namreč veljalo, da je adolescenca omejena le na najstniška leta, kasneje je nevroznanost ugotovila, da se nadaljuje v dvajsetih letih, zdaj pa so potrdili, da se zaključi šele v zgodnjih tridesetih letih.
"Vsekakor ne trdimo, da se bodo ljudje v poznih dvajsetih obnašali kot najstniki ali da so njihovi možgani videti kot možgani najstnika. Gre za vzorec sprememb," je pojasnila Mousley.
Dodala je, da bi ugotovitve lahko dale vpogled v dejavnike tveganja za duševne motnje, ki se najpogosteje pojavijo ravno v adolescenci. Okoli 32. leta starosti je sicer opazen najmočnejši splošni premik v razvojni poti. Življenjski dogodki, kot je starševstvo, lahko igrajo pomembno vlogo pri nekaterih spremembah, čeprav raziskava tega ni izrecno preverjala. "Vemo, da se možgani žensk, ki rodijo, pozneje spremenijo," je opozorila Mousley.
Odrasla doba in staranje
Po 32. letu sledi obdobje stabilizacije, kar ustreza 'platoju v inteligenci in osebnosti', kar so pokazale tudi druge študije, poroča Guardian.
Obdobje zgodnje starosti se začne pri 66 letih, vendar to še ne pomeni nenadnega upada. Namesto tega pride do zmanjšanja povezav v možganih, pojasnjujejo avtorji študije.
Namesto da bi se usklajevali kot celota, se organ vse bolj ločuje na regije, ki tesno sodelujejo - kot člani skupine, ki začnejo svoje "samostojne projekte".
Čeprav je študija preučevala zdrave možgane, je to tudi starost, pri kateri se začneta kazati demenca in visok krvni tlak, ki vplivata na zdravje možganov.
Pri 83 letih človeški možgani vstopijo v zadnjo fazo. Za to obdobje je podatkov sicer manj, so pa spremembe podobne zgodnjemu staranju, a so še bolj izrazite.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.