Odobritev predstavlja pomemben mejnik za bolnike z multiplo sklerozo, hkrati pa odpira vprašanja o razmerju med koristmi in tveganji zdravila, saj ga je ameriški regulator konec lanskega leta zavrnil zaradi pomislekov glede učinkovitosti in resnih poškodb jeter.
Ko bolezen ne povzroča več zagonov, invalidnost pa še naprej napreduje
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri imunski sistem napada zaščitni ovoj živčnih vlaken. Pri večini bolnikov se bolezen začne z obdobji poslabšanj oziroma zagonov, ki jim sledijo obdobja izboljšanja.
Pri delu bolnikov pa sčasoma preide v sekundarno napredujočo obliko. Takrat zagoni pogosto izginejo, invalidnost pa kljub temu vztrajno napreduje. Bolniki postopoma izgubljajo gibljivost, sposobnost samostojnega življenja, pogosto pa se pojavijo tudi kognitivne težave, kronična utrujenost in druge nevrološke motnje.
Prav ta skupina bolnikov je doslej predstavljala eno največjih neizpolnjenih potreb sodobne nevrologije.
Novo orožje proti "tlečemu" vnetju možganov
Cenrifki spada v razred zdravil, imenovanih zaviralci Brutonove tirozin kinaze (BTK). Ta zdravila so bila prvotno razvita predvsem za zdravljenje nekaterih vrst raka krvi, v zadnjih letih pa jih raziskujejo tudi pri avtoimunskih in vnetnih boleznih.
Posebnost tolebrutiniba je, da lahko prehaja krvno-možgansko pregrado in doseže imunske celice neposredno v možganih in hrbtenjači.
Znanstveniki menijo, da prav kronično oziroma "tleče" vnetje v osrednjem živčevju pomembno prispeva k postopnemu kopičenju invalidnosti pri napredujoči multipli sklerozi. Dosedanja zdravila so bila pri obvladovanju tega procesa precej omejena.

Kaj so pokazale raziskave?
Evropska odobritev temelji predvsem na študiji HERCULES, v kateri so sodelovali bolniki s sekundarno napredujočo multiplo sklerozo brez zagonov bolezni.
Rezultati so pokazali, da je tolebrutinib zmanjšal tveganje za potrjeno napredovanje invalidnosti v obdobju šestih mesecev za 31 odstotkov v primerjavi s placebom.
Zdravilo bolezni ne ustavi in je ne more obrniti nazaj, vendar lahko pomembno upočasni izgubo funkcionalnih sposobnosti.
Za številne bolnike je to pomembna razlika. Pri napredujoči multipli sklerozi že nekaj dodatnih let samostojne hoje ali neodvisnega življenja pomeni velik vpliv na kakovost življenja.
Zakaj je ameriški regulator zdravilo zavrnil?
Kljub evropski odobritvi zgodba še zdaleč ni enoznačna. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je decembra 2025 izdala tako imenovano popolno zavrnilno odločbo. Regulator je ocenil, da razpoložljivi podatki ne dokazujejo dovolj prepričljivega razmerja med koristmi in tveganji.
Ključni problem so bile poškodbe jeter. Pri približno petih odstotkih bolnikov, ki so prejemali zdravilo, so zaznali izrazito povišane jetrne encime, medtem ko v placebo skupini takšnih primerov ni bilo. Večina nepravilnosti se je po prekinitvi zdravljenja sicer normalizirala, vendar je med raziskavo en bolnik umrl zaradi zapletov, povezanih z odpovedjo jeter. Zato bo moral vsak bolnik med zdravljenjem redno opravljati laboratorijske preiskave delovanja jeter.
Tudi raziskovalci niso dobili vseh odgovorov
Negotovost dodatno povečuje dejstvo, da je tolebrutinib decembra lani doživel še en velik neuspeh. V študiji PERSEUS pri bolnikih s primarno napredujočo multiplo sklerozo (PPMS) ni dosegel glavnega cilja raziskave. Zdravilo ni statistično pomembno upočasnilo napredovanja invalidnosti v primerjavi s placebom.
Podjetje Sanofi je zato sporočilo, da za to obliko bolezni ne bo zaprosilo za registracijo zdravila.
Bolezen z ogromnimi družbenimi stroški
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni mladih odraslih. Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti, torej v obdobju največje delovne in družinske aktivnosti.
Po podatkih podjetja Sanofi stroški invalidnosti zaradi multiple skleroze v največjih evropskih državah že presegajo povprečne letne prihodke posameznikov. Pri hujših oblikah bolezni je do 82 odstotkov bolnikov odvisnih od neformalne oskrbe družinskih članov.
Prav zato nevrologi poudarjajo, da je upočasnjevanje napredovanja invalidnosti eden najpomembnejših ciljev sodobnega zdravljenja.
Krvno-možganska pregrada je visoko selektiven polprepusten celični sloj, ki obdaja krvne žile v možganih. Njena glavna naloga je varovanje osrednjega živčevja pred škodljivimi snovmi, patogeni in toksini, ki krožijo v krvnem obtoku. Vendar pa ta pregrada predstavlja tudi velik izziv za farmacevtsko industrijo, saj preprečuje prehod večini zdravil. Da bi bilo zdravilo za bolezni, kot je multipla skleroza, učinkovito pri zdravljenju kroničnega vnetja v možganih, mora biti sposobno prečkati to pregrado, kar je pri razvoju novih zdravil izjemno zahteven inženirski in biološki dosežek.
Multipla skleroza se deli na več oblik glede na potek bolezni. Primarno napredujoča multipla skleroza (PPMS) se kaže kot postopno slabšanje nevroloških funkcij že od samega začetka bolezni, brez jasnih obdobij zagonov in remisij. Sekundarno napredujoča oblika (SPMS) pa se običajno razvije po dolgem obdobju relapsno-remitentne oblike bolezni, kjer so se izmenjevali zagoni in izboljšanja. Pri SPMS se sčasoma obdobja zagonov zmanjšajo ali izginejo, bolezen pa preide v fazo enakomernega, progresivnega upadanja telesnih in kognitivnih sposobnosti, kar je posledica kroničnega nevrodegenerativnega procesa.
Avtoimunska bolezen nastane, ko imunski sistem, ki bi moral telo varovati pred zunanjimi grožnjami, kot so virusi ali bakterije, pomotoma napade lastne zdrave celice in tkiva. Pri multipli sklerozi imunski sistem napada mielin, zaščitno ovojnico, ki obdaja živčna vlakna v osrednjem živčevju. Ko se ta ovojnica poškoduje, se prenos živčnih signalov med možgani in preostalim telesom upočasni ali prekine, kar vodi do različnih simptomov, kot so težave z gibanjem, ravnotežjem, vidom in zaznavanjem. Razlogi za nastanek avtoimunskih bolezni so kompleksni in vključujejo kombinacijo genetske nagnjenosti ter okoljskih dejavnikov.






















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.