Na mestu, kjer bo na Gvamu stala nova ameriška vojaška baza, našli starodavno grobišče

Gvamska senatorka Telena Nelson, ki je hkrati predsednica zakonodajnega odbora za ohranjanje zgodovine, je napovedala podrobno preiskavo zemljišča v bližini vasice Dededo na severu Gvama, kjer bo stala ameriška vojaška baza, imenovana Blaz.

Arheološke raziskave prihajajo po tem, ko so na lokaciji, predvideni za gradnjo oporišča, našli grobišča in starodavne človeške ostanke, pa tudi peči, orodje in lončenino.

Odbor je minuli teden organiziral okroglo mizo, na katero so povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti. Podrobno so zaslišali strokovnjake, ki bodo zdaj preučili stanje grobišč in najdenih ostankov.

Vojaško oporišče, ki ga sicer šele gradijo, bo dom 5000 ameriškim marincem, ki jih bodo iz Okinave premestili v Gvam. Del baze so odprli že oktobra lani, gradnja preostalih delov kompleksa, ki zajema okoli 16 projektov, se medtem nadaljuje, poroča The Guardian.

Tri tisočletja stara grobišča, peči, orodje, lončenina ...

Gvamski državni urad za ohranjanje zgodovine in zaščito kulturne dediščine (State Historic Preservation Office – SHPO) poroča, da so v zadnjem letu na več ločenih gradbiščih znotraj baze odkrili skoraj ducat starodavnih grobišč, ki datirajo v obdobje od leta 1500 pred našim štetjem do 1000 našega štetja. Že lani julija pa je agencija za zaščito kulturnozgodovinskih artefaktov navajala, da so arheologi poleg starodavnih človeških ostankov izkopali še možnarje, zemeljske peči, orodje, keramiko in druge pomembne artefakte. Gre za nahajališče, prepoznano kot antična vas Haputo.

"Treba se je zavedati, da to gradbišče ni le mesto bodoče baze marincev, ampak tudi živi muzej, kjer so izredno pomembni artefakti ljudstva Čamoro – ostanki starodavne vasice Maguak (tudi Magua') ter ostanki naših prednikov, ki so tam živeli in bili položeni k večnemu počitku," je dejala Nelsonova. "Ker se po stoletjih nemotenega miru odkriva čedalje več ostankov naših prednikov, je edino primerno, da se naše ljudi vključi v duh 'inafa'maolek' in da se to razširi na našo kulturno prakso izraza spoštovanja," je dodala.

Motnje in posegi v pomembne kulturne znamenitosti na Gvamu zaradi obrambne ekspanzije so bile v preteklosti sicer eden ključnih sprožilcev konfliktov med vojsko in lokalno skupnostjo.

"Menim, da je vojski resnično lahko v sramoto, da je javno dala vedeti, da vrednote naše skupnosti niso vzete v obzir," pa pravi lokalna aktivistka Moneka de Oro. "Naš cilj je spominjanje, da je ta dežela sveta; mi smo njeni varuhi in branitelji. Ne glede na to, kdo pride, in ne glede na to, katere zastave so tukaj dvignjene, so ljudje, ki imajo najmočnejšo povezavo z našo zemljo, staroselski Čamori," je dodala.

Anthony Ramos, predstavnik za odnose z javnostmi ameriške mornarice, je medtem poudaril, da se na lokacijah gradbenih projektov držijo protokola glede arheoloških odkritij. "Vsa dela v bližini se takoj ustavijo, o odkritju pa se poroča arheologu baznega tabora, ki nato napove obisk tega mesta," opisuje Ramos. "Ko je lokacija potrjena, se območje ogradi in zaščiti z začasno ograjo."

Po njegovih besedah je bil gvamski SHPO tudi o teh najdbah obveščen v roku od 48 do 72 ur, vsa nadaljnja gradbena dela in posegi pa takoj in do nadaljnjega ustavljeni – tako bo tudi ostalo, dokler raziskave ne bodo končane, o izsledkih pa obveščen urad.

"Še naprej bomo skozi obsežna skupna prizadevanja z gvamsko vlado, zveznimi/lokalnimi agencijami in institucijami zagotavljali odgovoren postopek gradnje, da bi tako nadgradili več kot desetletje naložb in medinstitucionalnega načrtovanja," napoveduje Ramos. Skozi celotno obdobje gradnje, še pravi, "so se na licu mesta ohranili številni pomembni kulturni viri" ali pa so se jim že v fazi skupnega načrtovanja in prostorskega umeščanja oporišča v celoti izognili.