Digitalni nagrobnik ni povsem nov izum. Leta 2017 je bil na mariborskem pobreškem pokopališču predstavljen njegov prototip, ki je bil takrat postavljen izmišljeni osebi. Nagrobnik v Žalcu pa je prvi, ki ga je nekdo tudi kupil.
Digitalna doba je tako našla pot tudi na pokopališča, pravi Sašo Radovanovič, direktor mariborskega podjetja Bio Energija, ki je izdelalo žalski nagrobnik. Kot je povedal, si lahko poleg poljubnega števila fotografij in dolžine besedila posamezniki na digitalnem nagrobniku ogledajo tudi videoposnetek, na daljavo pa lahko prižgejo virtualno svečo ali položijo virtualno cvetje.
Ko bodo tudi majhne sončne celice cenovno dostopnejše, bodo digitalni nagrobniki lahko napajani na solarno energijo, do takrat pa je za napajanje potrebna elektrika. Na pokopališču v Žalcu so prvemu kupcu zato uredili dodaten del pokopališča in na njem napeljali električno omrežje.
V digitalni podobi pa so lahko poleg nagrobnikov tudi javni spomeniki, kot sta na primer prvi interaktivni digitalni spomenik na svetu, ki že od leta 2017 stoji v Spominskem parku generala Rudolfa Maistra v Melju v Mariboru, in digitalni spomenik oziroma turistični vodnik po občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki je bil lani postavljen v Jurovskem Dolu.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.