Namen prisluškovanja in prepisovanja je bil po poročanju Bloomberga, ki je početje razkril prvi, preizkusiti sposobnosti Facebookovih orodij umetne inteligence za interpretacijo sporočil. Vendar pa naj pogodbeniki ne bi vedeli, kaj je namen njihovega početja, prav tako naj ne bi vedeli, od kod točno posnetki sploh izvirajo.
Facebook je početje priznal, a zagotovil, da je pridobil soglasja uporabnikov. Zagotovil je tudi, da je s spornim početjem prenehal že pred tednom dni, poroča BBC.
Tudi Amazon, Apple in Google, ki ponujajo digitalne asistente za upravljanje z govorom, so v preteklosti priznali, da so snemali in analizirali govor uporabnikov, da bi lahko izboljšali svoje izdelke in storitve. Apple in Google sta pred tedni zagotovila, da sta s sporno prakso prenehala, Amazon pa je uporabnikom ponudil možnost blokade shranjevanja njihovega govora.
Za Facebook gre le še za eno v vrsti afer, povezanih z varstvom osebnih podatkov uporabnikov. Nedavno je zaradi kršenja zasebnosti v ZDA plačal pet milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov) kazni, kar je rekordna višina za tovrstna kazniva dejanja.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.