Nadzornik Facebooka in Instagrama opozarja: Prihaja doba zasebne cenzure

Pretekli vikend je zaznamoval najpomembnejši letošnji mednarodni dogodek o svobodi izražanja, na katerem se je zbralo 52 vodilnih strokovnjakov z vseh kontinentov. Osrednja nastopa sta imela profesor Mark Tushnet s pravne fakultete Harvard in András Sajó, član nadzornega odbora Facebooka in Instagrama, dekan Centralno-Evropske univerze v Budimpešti ter bivši sodnik in podpredsednik Evropskega sodišča za človekove pravice. 

Nadzornik Facebooka: Prihaja doba cenzure 

Mark Zuckerberg je ob koncu leta 2019 dvignil veliko prahu z napovedjo ustanovitve nadzornega odbora, ki velja za nekakšno vrhovno sodišče Facebooka in Instagrama. Odbor, ustanovljen marca letos, odloča o najtežjih vprašanjih, o dovoljenih vsebinah in zaprtjih uporabniških računov. 

András Sajó, eden od članov odbora, je pojasnil, da se približujemo dobi zasebne cenzure, ko bo malo število največjih spletnih medijev odločalo o tem, katere informacije se bodo širile in katere ne. "Doba cenzure bo prišla, a želim si, da se proti njej vsaj dobro borimo," je povedal. 

Spletni brskalniki in socialna omrežja namreč uporabnikom ne prikazujejo vseh spletnih strani. Vrstni red določa algoritem. Več govorcev je opozorilo, da lahko brskalniki s spremembo prioritiziranja usmerjajo javno mnenje in pomagajo političnim strankam zmagati volitve. 

Spletna omrežja imajo na primer izjemen vpliv na letošnje predsedniške volitve v ZDA. "Prejšnja leta so se vsi ukvarjali s tem, kdo od kandidatov bo zbral ali zapravil več denarja, razkril donatorje in komu pomagajo tujci. Letos to ne zanima nikogar. Letos se sprašujemo, ali bosta Twitter in Google sploh dovolila konzervativcem širjenje idej ali pa bosta njihove vsebine izbrisala," pojasnjuje profesor Jurij Toplak iz Alma Mater Europaea, ki je konferenco vodil vseh 20 ur. 

Na spletnih omrežjih ustavna določba o svobodi govora ne velja 

"Mnogi mislijo, da je kršena njihova svoboda izražanja, če jim spletni portal ugasne uporabniški račun ali izbriše komentar. A spletni portali so v zasebni lasti. Podobno kot v zasebni dvorani ali dvorišču hiše pravila postavlja lastnik zemljišča, jih tudi na portalu lastnik. Tu se vsaj zaenkrat uporabnik ne more sklicevati na svobodo govora," je povedal Toplak. 

Jacob Rowbottom, profesor na Oxfordu, se je zavzel za uvedbo varovalk, ki bi uporabnike spletnih mest zaščitile. 

Mark Tushnet, eden najbolj znanih profesorjev na Harvardu, pa je prepričan, da bi morali spletne grožnje, sovraštvo in lažne novice kaznovati strožje kot tiste izven spleta. "Zaradi nizke cene in hitrosti širjenja laži in groženj po spletu ter možnosti anonimnega širjenja je smiselna drugačna obravnava izražanja na spletu in izven njega," je pojasnil. 

Omenjen dogodek je bil sicer načrtovan v Ljubljani. "Mnogi so dogodke odpovedali ali prestavljali, mi pa smo ga dali iz Ljubljane na splet. Gre za najpomembnejši mednarodni dogodek pravnih znanosti, kar jih je Slovenija kdaj imela. Ni se še zgodilo, da bi toliko najbolj priznanih pravnikov izkazalo tako zaupanje slovenski fakulteti. Pokazali smo, da smo vredni zaupanja ter kljub covidu sposobni izpeljati najzahtevnejše projekte," je povedal Toplak. "To je bilo edinstveno srečanje, ki je teklo okrog zemlje in okrog ure. Ko je bil dan v Aziji, so nastopili azijski govorci, ko je bil dan v Evropi in Ameriki, pa evropski in ameriški," je še dodal.