Raziskovalci z Univerze v Granadi so objavili izsledke raziskave, ki človeštvo ne postavlja v prav nič pozitivno luč. Ugotovili so, da je bila nagnjenost prvih ljudi, da ubijejo drugega predstavnika svoje vrste, kar šestkrat večja, kot je povprečje pri sesalcih. Bolj krvoločne do lastne vrste so le simpatične surikate.
Ko se je sodobni človek razvil, je imel kar dva odstotka možnosti, da ga ubije drugi Homo Sapiens, so izračunali znanstveniki, ki so svoja dognanja objavili v ugledni naravoslovni reviji Nature. Podatek, ki človeka postavlja med najbolj krvoločne vrste. Povprečje za druge sesalce je 0,3 odstotka, večina pa si jih k smrtnemu nasilju zateka redko ali nikoli. Pri tigrih, ki ravno tako niso zgled miroljubnosti, znaša ta odstotek 0,8. Pri že omenjenih surikatah pa kar 20 odstotkov, kar pomeni da vsako peto ubije druga surikata.
A tudi to številko je človek v preteklosti že presegel. Človeška zgodovina je namreč polna obdobij izjemnega nasilja. Izstopata obe Ameriki v obdobju med letoma 1200 in 1500, torej nekje do Kolumbovega odkritja Novega sveta, ko je smrt vsakega četrtega človeka povzročil drug človek.
V "Starem svetu", torej v Evropi, Aziji in Afriki pa so velik porast nasilja ugotovili v posameznih obdobjih mezolitika – 10.000 do 5.000 let nazaj – in srednjega veka – nekje med leti 500 in 1500. Takrat je človek povzročil vsako deseto smrtno žrtev.
Ko se je sodobni človek razvil, je imel kar dva odstotka možnosti, da ga ubije drugi Homo Sapiens, so izračunali znanstveniki, ki so svoja dognanja objavili v ugledni naravoslovni reviji Nature. Podatek, ki človeka postavlja med najbolj krvoločne vrste. Povprečje za druge sesalce je 0,3 odstotka, večina pa si jih k smrtnemu nasilju zateka redko ali nikoli. Pri tigrih, ki ravno tako niso zgled miroljubnosti, znaša ta odstotek 0,8. Pri že omenjenih surikatah pa kar 20 odstotkov, kar pomeni da vsako peto ubije druga surikata.
A tudi to številko je človek v preteklosti že presegel. Človeška zgodovina je namreč polna obdobij izjemnega nasilja. Izstopata obe Ameriki v obdobju med letoma 1200 in 1500, torej nekje do Kolumbovega odkritja Novega sveta, ko je smrt vsakega četrtega človeka povzročil drug človek.
V "Starem svetu", torej v Evropi, Aziji in Afriki pa so velik porast nasilja ugotovili v posameznih obdobjih mezolitika – 10.000 do 5.000 let nazaj – in srednjega veka – nekje med leti 500 in 1500. Takrat je človek povzročil vsako deseto smrtno žrtev.
Vsaj kar se tega tiče je današnji svet varnejši, število umorov pa manj, kot bi jih pričakovali glede na omenjene znanstvene ugotovitve. "Življenje v družbi lahko spremeni naša nagnjenja. V modernih družbah, ki imajo policijo, pravosodne sisteme, zapore in kulturo,ki močno zavrača nasilje, se na 10.000 smrti zgodi manj kot en umor (0,01 odstotka), kar je 200-krat manj od predvidevanj avtorjev raziskave," je komentiral profesor bioloških znanosti Mark Pagel.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.