Dober primer izjemnega napredka medicine je diseminirani plazmocitom krvni rak, ki zaradi hitrega razvoja diagnostike in zdravljenja postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen. V Sloveniji z njim živi približno tisoč bolnikov, število novo odkritih primerov pa se je v zadnjih trinajstih letih povečalo za 40 odstotkov. Pomemben podatek je tudi, da je tretjina novo odkritih bolnikov v aktivni delovni dobi. Gre za ljudi s karierami in družinami in pomembno vlogo v družbi, ki ob pravočasnem zdravljenju lahko ostanejo aktivni in delovno sposobni. Če bi jim dostop do napredne diagnostike in sodobnih terapij omejevali, stroški ne bi izginili, temveč bi se prenesli v gospodarstvo, socialni sistem, proračun in na družine bolnikov.
Skriti stroški bolezni pogosto presegajo stroške zdravljenja
Regionalna fiskalna analiza diseminiranega plazmocitoma, ki jo je pripravil slovaški Institute for Healthcare Disciplines, opozarja, da stroški bolezni daleč presegajo stroške zdravljenja. Za vsak evro, namenjen zdravljenju, države izgubijo skoraj še en evro zaradi bolniških odsotnosti, invalidnosti, izgube produktivnosti in izpada davčnih prihodkov. V štirih državah regije so v letu 2024 ti posredni oz. skriti stroški presegli 76 milijonov evrov. Že desetodstotno zmanjšanje bremena bolezni za družine, zmanjšanje smrtnosti in izboljšanje produktivnosti bi pomenilo več kot 9 milijonov evrov prihrankov. Raziskave našega inštituta potrjujejo, da zdravje ni le strošek zdravstvenega sistema, temveč pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti in razvoja. Boljše zdravje pomeni večjo produktivnost, več delovno aktivnih ljudi in dolgoročno bolj vzdržno družbo," zaključke raziskave razlaga prof. dr. Dennis Ostwald, direktor in raziskovalec neodvisnega nemškega raziskovalnega inštituta WifOR.
Študija prof. dr. Petre Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ocenjuje, da je ekonomsko breme bolezni v Sloveniji leta 2023 doseglo 35,1 milijona evrov. Med merljivimi stroški je bilo več kot 16 tisoč izgubljenih delovnih dni in približno dva milijona evrov stroškov zaradi prezgodnje umrljivosti.
Zdravstveni sistem potrebuje bolj povezano upravljanje
Eden ključnih izzivov postaja razdrobljeno spremljanje stroškov bolezni med različnimi sistemi. Danes nobena institucija nima celovitega vpogleda v skupno breme bolezni, saj se stroški porazdelijo med zdravstveno blagajno, sistem bolniških odsotnosti, pokojninski sistem, socialne transferje in družine bolnikov. Strokovnjaki zato poudarjajo, potrebo po tesnejšem sodelovanju med ministrstvi za zdravje, finance ter delo in socialne zadeve. Le celovit pogled na breme bolezni lahko omogoči dolgoročno vzdržno načrtovanje zdravstvenega sistema v času, ko medicina postaja vse bolj personalizirana in tehnološko zahtevna.
Pravočasno zdravljenje pomeni tudi manjše breme za družbo
Pri bolnikih zelo jasno vidimo, da ni vseeno, kdaj dobijo najboljše razpoložljivo zdravljenje. Če sodobne terapije uvedemo dovolj zgodaj, imajo bolniki bistveno več možnosti za kakovostno prihodnost – lahko se vrnejo na delo, nadaljujejo kariero, skrbijo zase in za svojo družino ter ostanejo aktivni člani družbe. S tem ne pridobijo le bolniki, temveč tudi država in gospodarstvo. Če pa zdravljenje uvedejo prepozno, so posledice bolezni pogosto bistveno večje – za bolnika, njegove bližnje ter tudi za zdravstveni in socialni sistem. Prav zato je pomembno, da se že danes vsi deležniki aktivno pogovarjamo o tem, kako bosta zdravstveni sistem in zdravstvena blagajna tudi v prihodnje zagotavljala ustrezen dostop do napredne diagnostike in sodobnih načinov zdravljenja. Slovenija danes omogoča dobro dostopnost do sodobne obravnave krvnih rakov in pomembno je, da ta standard tudi ohranimo. Kot zagovorniki bolnikov si želimo odprt in konstruktiven dialog z odločevalci o tem, kako inovacije ljudem vračajo življenje, prihodnost in možnost dela, državi pa aktivne posameznike, ki ponovno prispevajo družbi, poudarja Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L.
Ključno vprašanje zato ni več, ali si lahko privoščimo sodobna zdravljenja, temveč koliko nas bo stalo, če jih bolniki ne bodo dobili pravočasno.
Naslov oglasne vsebine je Združenje L&L (SLOVENSKO ZDRUŽENJE BOLNIKOV Z LIMFOMOM IN LEVKEMIJO)
