Najsvetlejši blisk, ki so ga astronomi do zdaj videli

Astrofizik Brendan O'Connor je za AFP povedal, da naj bi izbruhe gama sevanja, ki trajajo več sto sekund, kot se je zgodilo v nedeljo, povzročile umirajoče masivne zvezde, ki so več kot 30-krat večje od našega Sonca.

Supernova, ki je eksplozija na koncu življenja zvezde, se je sesedla v črno luknjo, v disku okoli črne luknje pa se je oblikovala snov, ki je supernovo potisnila v notranjost. Supernova je nato izbruhnila v curku energije, ki potuje s hitrostjo 99,99 odstotka svetlobe. Bliskavica je sprostila fotone, ki so prenašali rekordnih 18 teraelektronvoltov energije in je vplivala na dolgovalovno radijsko komunikacijo v Zemljini ionosferi.

"Resnično podira rekorde, tako v količini kot v energiji fotonov, ki nas dosežejo," je dejal O'Connor, ki je z infrardečimi instrumenti na teleskopu Gemini South v Čilu zgodaj v petek opravil nova opazovanja. "Nekaj tako svetlega, tako blizu, je res dogodek, ki se zgodi enkrat v stoletju," je dodal.

"Izbruhi gama sevanja na splošno sprostijo enako količino energije, kot jo proizvede Sonce v svoji celotni življenjski dobi v razponu nekaj sekund in ta dogodek je najsvetlejši izbruh žarkov gama."

Izbruh gama sevanja, znan kot GRB 221009A, so prvi opazili teleskopi, vključno z Nasinim vesoljskim teleskopom gama žarkov Fermi, observatorijem Neil Gehrels Swift in vesoljskim plovilom Wind v nedeljo zjutraj. Gama sevanje izvira iz smeri ozvezdja Sagitta in je potovalo približno 1,9 milijarde let, da je doseglo Zemljo – manj, kot je trenutna razdalja njene začetne točke, ker se vesolje širi.

Opazovanje tega sevanja je, kot bi gledali 1,9 milijarde let star posnetek teh dogodkov, ki se odvija pred nami, kar daje astronomom redko priložnost, da zberejo nove vpoglede in teorije o stvareh, kot je denimo nastanek črne luknje.

"To je tisto, zaradi česar je ta vrsta znanosti tako zasvojljiva - adrenalin te prevzame, ko se te stvari zgodijo," je dejal O'Connor, ki sodeluje z Univerzo Maryland in Univerzo George Washington. 

V prihodnjih tednih bodo on in drugi astronomi nadaljevali z opazovanjem posledic supernov na optičnih in infrardečih valovnih dolžinah, da bi potrdili, da je hipoteza o izvoru bliska pravilna in da je dogodek v skladu z že znano fiziko.

Predvideva se, da bodo eksplozije supernove odgovorne tudi za proizvodnjo težkih elementov kot so zlato, platina in uran. Astronomi se bodo posvetili tudi iskanju tem posledicam.

Astrofiziki so v preteklosti že pisali, da bi sama moč izbruhov žarkov gama lahko povzročila tako katastrofalne dogodke, kot je denimo izumrtje. Toda O'Connor je poudaril, da ta scenarij ni nekaj, kar bi nas moralo skrbeti, ker so curki energije zelo tesno povezani in se verjetno ne bodo pojavili v naši galaksiji.