'Narod v solzah spremljal vrnitev Madžarske v vesolje. To želim za Slovenijo'

Madžarski astronavt Tibor Kapu, ki se te dni mudi v Sloveniji, je na ljubljanski fakulteti za strojništvo povedal, da je lani poleti v vesolju preživel 20 dni - en dan potovanja do Mednarodne vesoljske postaje ISS, 18 dni na njej in nato še dan za vrnitev na Zemljo.

"Imel sem veliko čast leteti s posadko Axiom Mission 4 (AX-4). Moja poveljnica je bila Peggy Whitson, najbolj izkušena ameriška astronavtka tako med ženskami kot moškimi, misija pa je vključevala še indijskega in poljskega astronavta," je povedal Kapu, ki je tako lani postal šele tretji Madžar, ki je obiskal vesolje.

Kot je dejal Kapu, je Madžarska s svojim vesoljskim programom začela pred skoraj 40 leti, več kot 40 let pa je potrebovala, da je v vesolje znova poslala svojega astronavta. Pred njim je leta 1980 v vesolje poletel prvi madžarski astronavt Bertalan Farkas, nato pa je leta 2007 in 2009 na ISS poletel še Charles Simonyi, ki je za svoji dve potovanji plačal in postal šele peti vesoljski turist na vesoljski postaji.

"Bertalan Farkas je bil torej prvi madžarski astronavt, ki je poletel v vesolje, z njegovim poletom je bila Madžarska sedma država, ki je dosegla vesolje. 45 let pozneje sem postal drugi. 45 let je Madžarska čakala, da je njen astronavt spet šel v vesolje. To je ogromna vrzel," je opozoril ter dodal, da je njegovo popotovanje zagotovo nekaj, kar bi si želel ponoviti.

Spomnil je, da je bila Madžarska po razpadu Sovjetske zveze tudi med prvimi državami iz srednjeevropske regije, ki je bila povabljena v Evropsko vesoljsko agencijo. To je bilo leta 1991, a kot polnopravni člani so se ji pridružili šele leta 2015. "Te vrzeli si ne želimo ponoviti. Te odnose bomo jemali resno in zato smo zelo veseli, da smo tukaj v Sloveniji, da delimo svoje izkušnje," je poudaril.

A zakaj takšne vrzeli pri vesoljskem raziskovanju? Človeštvo se je proti Luni vrnilo po več kot pol stoletja, nanjo pa še ni stopilo, Madžarska je za vrnitev svojega astronavta v vesolje potrebovala več kot 40 let.

"Imeli smo veliko menjav vlad in vodstva. Menim, da so bili to tudi posebni in zahtevni časi. Žal vesolje ni bilo vedno v središču pozornosti, kar obžalujemo. Pravzaprav imamo veliko srečo, da so naši največji akterji in znanstveniki preživeli to obdobje vrzeli in se lahko od njih še vedno učimo," je odgovoril Kapu ter ponovil, da si takšnega premora ne želijo več ponoviti.

Poudaril je tudi, da so prav vesoljske raziskave, vesoljska industrija in gospodarstvo oz. ekonomija tisti sektorji, ki vsako leto rastejo za sedem ali celo devet odstotkov. Rezultat, ki ga marsikateri sektor ne dosega, je dodal. "To je zelo stabilna rast. Vsi, ki prepoznajo rast sektorja, se strinjajo, da je to nekaj, kar bi lahko za vsako državo predstavljalo dolgoročno naložbo, še posebej za Evropo in ZDA. Zato se moramo pridružiti temu podvigu. Na ta vlak moramo stopiti, dokler lahko," je jasen.

Kot je dejal, so se težnje po vrnitvi madžarskih astronavtov v vesolje zgodile, ko so leta 2022 izvedli vesoljski program, s katerim so dobili nabor astronavtov. Prijavilo se je 247 kandidatov, po 14 mesecih so bili med njimi izbrani štirje kandidati za astronavte, poleg Kapuja tudi Gyula Cserenyi, ki je prav tako na obisku v Sloveniji.

Začeli so osnovno usposabljanje, ki je prav tako trajalo 14 mesecev, nato pa je bil Kapu 26. maja 2024 izbran, da se pridruži misiji AX-4. "Celoten proces je torej trajal vsaj tri leta in v tem času smo se veliko naučili," je dejal ter opisal, kako se je ob njegovem poletu in s tem vrnitvi madžarskega astronavta v vesolje združila celotna država.

"Ko se je lani poleti zgodila moja izstrelitev, je bil ves narod v solzah. Ves narod je bil pred YouTubom, ves narod je bil pred televizijo, ko je gledal to eno samo raketo, ki gre v vesolje. To je nekaj, kar želim tudi Sloveniji," je dejal. Prepričan je, da bo imela tudi Slovenija kmalu svojega astronavta.

Čeprav želi med obiskom deliti svojo vesoljsko izkušnjo s Slovenijo, pa je že ugotovil, da se imajo tudi sami še veliko za naučiti. "Ko gre za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ko gre za mednarodna sodelovanja, kaj počnemo, in tudi ko gre za dejavnosti, kaj počnejo naši inženirji na univerzah, morda zaostajamo," je priznal. Izpostavil je, da je med obiskom Fakultete za strojništvo v Ljubljani med študenti opazil veliko ambicij, ki so ga navdihnile.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne in podpredsednica Sveta ESA Tanja Permozer pa je dejala, da Slovenija od vstopa v ESO namenja velik poudarek izobraževanju na vseh ravneh ter podpira mlade skozi različne programe, kot so projekti ESA in druge izobraževalne pobude. Eden ključnih stebrov slovenske vesoljske strategije je prav spodbujanje prihodnjih kadrov, ki bodo soustvarjali razvoj sektorja. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da vesoljski ekosistem v Sloveniji raste, saj se vanj vključuje vse več podjetij, univerz in raziskovalnih ustanov, kar po njenem mnenju potrjuje uspešen razvoj in ambicije države na tem področju.

Prodekan Fakultete za strojništvo dr. Miha Brojan je ob obisku izpostavil, da imajo z gosti tudi strokovno sorodnost, saj je eden od astronavtov po izobrazbi strojni inženir. Obisk po njegovih besedah predstavlja pomemben trenutek tako za Slovenijo kot članico Evropske vesoljske agencije kot tudi za fakulteto, ki izobražuje kadre na področju strojništva in drugih, vse bolj interdisciplinarnih ved.

Cserenyi medtem lani v vesolje ni poletel, saj je imel vlogo rezervnega astronavta, a skupaj s Kapujem je opravil enako usposabljanje. Med obiskom fakultete je poudaril, da je mednarodno sodelovanje osnova vesoljskih znanosti. "Sodelovati moramo mednarodno. Madžarska in Slovenija sta sosednji državi in lokalno je zelo pomembno sodelovati in se učiti drug od drugega. To je najpomembnejši del vesolja in sodelovanja," je dejal.

Podobno je povezovanje v osrčje postavil tudi Brojan, ki je dejal, da vesoljske misije niso le rezultat dela astronavtov, temveč tudi široke podporne ekipe na Zemlji – od inženirjev, razvijalcev in oblikovalcev do kontrolorjev in strokovnjakov za programsko opremo: "Nekaj je iti v vesolje, nekaj pa je biti podpora." Prav takšni projekti, kot so bili predstavljeni ob obisku, po njegovih besedah kažejo, kako pomembno je sodelovanje na področju vesoljskih tehnologij.

Ob tem pa je izpostavil tudi navdihujočo vlogo takšnih dogodkov za mlade, saj dokazujejo, da je z znanjem, sodelovanjem in vključevanjem v evropske vesoljske programe mogoče postati del enega najzahtevnejših in najprestižnejših področij sodobnega inženirstva.