Švicarski kemik Albert Hofmann je aprila 1943 po naključju odkril močne psihedelične učinke snovi LSD, ko je v laboratoriju raziskoval spojine iz glive ergot, saj je želel ugotoviti, ali bi te spojine lahko pomagale babicam zaustaviti poporodne krvavitve. Sprva je občutil blage, skoraj mistične spremembe zaznavanja in posumil, da je bil v stiku z zelo močno snovjo. Med sintezo spojine, pozneje znane kot LSD, je občutil nenavadno psihično stanje, občutek povezanosti z naravo in sanjsko zaznavanje sveta, piše BBC.
Da bi to preveril, je tri dni pozneje zavestno zaužil majhen odmerek 0,25 miligrama. Učinek je bil nepričakovano silovit. Med vračanjem iz laboratorija se je s kolesom peljal domov, pri čemer so se mu začele pojavljati močne halucinacije, popačen vid in občutek, da se resničnost razkraja. Predmeti so se mu zdeli živi, prostor tuj in grozeč, sam pa se je bal, da je izgubil razum ali da umira.
Stanje je trajalo več ur, nato pa se je postopoma umirilo. Čeprav je bila izkušnja zastrašujoča, je Hofmann spoznal, da je odkril izjemno močno snov, ki lahko globoko vpliva na zavest. O tem je desetletja pozneje pripovedoval v intervjuju za BBC. Ta nenavadna vožnja s kolesom pa se danes obeležuje kot Bicycle Day (Dan koles).
Svoje ugotovitve je predstavil farmacevtskemu podjetju Sandoz, ki je v LSD prepoznalo potencialno orodje za psihiatrične raziskave. Zdravilo so v nadzorovanih pogojih preizkušali pri bolnikih, zlasti za raziskovanje podzavesti in potlačenih vsebin.
Vendar je snov kmalu ušla iz laboratorijev. Zanimanje zanjo je pokazala tudi ameriška vojska v okviru tajnega programa MK-Ultra, kar je prispevalo k širjenju LSD zunaj medicinskih okvirov. Med tistimi, ki so se z njim srečali, je bil tudi pisatelj Ken Kesey, avtor romana Let nad kukavičjim gnezdom. Skupaj s somišljeniki je LSD ponesel v jedro ameriške kontrakulture šestdesetih let.
Droga je dobila glasne zagovornike, med njimi psihologa Timothyja Learyja, ki je verjel v njen preobrazbeni potencial. Hofmann pa je bil vse bolj zaskrbljen. Prepričan je bil, da tako močna snov zahteva spoštovanje, nadzor in strokovno vodenje, podobno kot so jo v tradicionalnih kulturah uporabljali izključno v obrednih okvirih.
Z naraščajočo množično in nenadzorovano rabo so se pojavile tudi temne plati: slabe izkušnje, psihične stiske in dolgotrajne posledice. Do konca šestdesetih let je LSD poskusilo že več kot milijon Američanov, kar je vodilo v stroge mednarodne prepovedi in skoraj popolno ilegalnost snovi, navaja BBC.
Hofmann, ki je umrl leta 2008 v starosti 102 let, ni nikoli povsem zavrnil svojega problematičnega otroka. Verjel je, da LSD sam po sebi ni zlo, temveč orodje, ki je lahko nevarno ali zdravilno, odvisno od rabe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.