Microsoftove storitve po obsežnem svetovnem izpadu znova delujejo. Ameriški tehnološki velikan je v soboto zjutraj sporočil, da so težave odpravljene in da so storitve, med njimi Outlook, Teams in Copilot, ponovno dostopne.
Motnje so se začele v četrtek zvečer, pri poslovnih uporabnikih pa so po poročanju avstrijskega Kronen Zeitunga trajale kar 35 ur in 43 minut. Gre za enega najdaljših izpadov Microsoftovih storitev doslej.
Težave so prizadele uporabnike po vsem svetu, tako posameznike kot podjetja. Med drugim niso mogli normalno uporabljati elektronske pošte, sodelovati prek Teamsa, dostopati do koledarjev ali uporabljati Microsoftovega pomočnika z umetno inteligenco Copilot.
Napako povzročili sami, sprva je sploh niso opazili
Microsoft je pojasnil, da za motnjami ni stal kibernetski napad. Prav tako izpad ni bil povezan z delovanjem umetne inteligence.
Vzrok je bila interna tehnična napaka, ki je nastala med nadgradnjo omrežne infrastrukture. Z nadgradnjo so želeli povečati omrežne zmogljivosti, vendar je pri posegu prišlo do težave, ki je odgovorni sprva niso zaznali.
Napaka se je začela kazati šele ob vse večjih obremenitvah strežnikov. Ti so postopoma postajali preobremenjeni, dokler niso začeli odpovedovati, težave pa so se verižno širile tudi na druge storitve.
Microsoft je dogodek uradno opisal kot težave s strežniki in poudaril, da ni dokazov o zlonamernih dejavnostih.
Za uporabnike je bilo okrevanje postopno. Posamezne storitve so bile ponovno dostopne že prej, poslovni uporabniki pa so morali na popolno odpravo težav čakati dlje.

Škoda bi lahko presegla sedem milijard dolarjev
Posledice izpada niso omejene na nevšečnosti pri pošiljanju elektronske pošte. Številna podjetja so namreč pri vsakodnevnem poslovanju odvisna od Microsoftovih storitev, zato lahko njihova nedostopnost povzroči zastoje pri delu, motnje v komunikaciji in izgubo produktivnosti.
Ameriška raziskovalna in svetovalna družba Anderson Economic Group ocenjuje, da bi lahko skupna gospodarska škoda, ki so jo zaradi izpada utrpela prizadeta podjetja, presegla sedem milijard dolarjev oziroma približno 6,3 milijarde evrov. Po eni od ocen bi lahko moral Microsoft uporabnikom vrniti tudi za približno 725 milijonov evrov naročnin.
Vendar gre za modelske izračune, ne za že ugotovljeno škodo ali potrjene odškodninske zahtevke. Dejanski finančni učinek bo odvisen od obsega motenj, pogodbenih obveznosti in morebitnih nadomestil uporabnikom.
'Odvisni nismo samo od Microsofta, temveč tudi od ameriške vlade'
Izpad je znova sprožil opozorila strokovnjakov o vse večji odvisnosti podjetij, šol in državnih ustanov od velikih ponudnikov digitalnih storitev. Predsednik nemškega združenja digitalne industrije Bitkom Ralf Wintergerst je opozoril, da lahko pretirana odvisnost od enega ponudnika v kriznih razmerah povzroči zastoje v proizvodnji in izgubo konkurenčnosti.
Še širše tveganje vidi strokovnjak za informacijsko varnost Christopher Kunz. "Nismo odvisni samo od Microsoftove tehnične usposobljenosti, temveč tudi od dobre volje ameriške vlade," je opozoril.
Po njegovih besedah bi lahko ameriške oblasti s sankcijami zelo hitro povzročile, da bi posamezne organizacije ali celo celotne države izgubile dostop do Microsoftovih storitev v oblaku. Strokovnjaki zato priporočajo, naj podjetja in javne ustanove zmanjšajo odvisnost od enega samega ponudnika ter vzpostavijo rezervne sisteme in alternativne načine komunikacije. Izpad namreč ni pokazal le, kako hitro lahko tehnična napaka prizadene uporabnike po vsem svetu, temveč tudi, kako močno je delovanje sodobnega gospodarstva povezano z infrastrukturo nekaj tehnoloških velikanov, poroča Focus.
To ni prvi letošnji večji izpad Microsoftovih storitev. Podobne težave so uporabniki Microsofta 365 občutili že januarja, oktobra pa je motnja na Microsoftovi oblačni platformi Azure povzročila težave uporabnikom po svetu.
































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.